Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (101-125)
- kanónski -a -o prid. (ọ̑) pog. topovski: kanonska krogla ♪
- Kanosa gl. Canossa ♪
- kànt m neskl. (ȁ) pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant ♪
- kánta -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
- kantaridín -a m (ȋ) farm. strup iz španske muhe ♪
- kantáta -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
- kantáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog ♪
- kántávtor -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
- kántica -e ž (ȃ) manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast ♪
- kantiléna -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine ♪
- kantína -e ž (ȋ) majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici: imajo klubske prostore in kantino; po večerji so se zbirali v kantini / tovarniška, vojaška, železniška kantina ♪
- kantinêr -ja m (ȇ) pog. prodajalec v kantini ♪
- kantinêrka -e ž (ȇ) pog. prodajalka v kantini ♪
- kantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene ♪
- kantón -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
- kantonálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava ♪
- kantónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik ♪
- kántor -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj ♪
- kántorski -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost ♪
- kántorstvo -a s (ȃ) knjiž. lastnosti, kakršne je imel Cankarjev Kantor: nemoralnost in kantorstvo ♪
- kántovec -vca m (ȃ) filoz. pristaš kantovstva ♪
- kántovstvo -a s (ȃ) filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo ♪
- kanú -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
- kanuíst -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
- kánvas -a m (ȃ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226