Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kalar (9)
- bakalár -a m (ȃ) redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar ♪
- bakalár -ja m (ā) redko bakalaver ♪
- interkaláren -rna -o prid. (ȃ) fin., navadno v zvezi interkalarne obresti obresti investicijskega posojila od začetka uporabe posojila do pogodbeno dogovorjenega začetka obratovanja investicijskega objekta: oprostitev plačevanja interkalarnih obresti ◊ bot. interkalarna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih, vmesna rast ♪
- skálar -ja m (ȃ) kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar ♪
- skalár -ja m (ā) mat. količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom: masa, temperatura in drugi skalarji; skalarji in vektorji ♪
- skaláren -rna -o prid. (ȃ) mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom ♪
- skalárka -e ž (ȃ) zool. akvarijska riba z visokimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, Pterophyllum scalare ♪
- obrêsti -i ž mn. (ẹ̑) v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja: obresti naraščajo, tečejo; obresti znašajo toliko in toliko; izplačati, obračunati, plačati obresti; glavnica mu prinaša precej obresti; pripisati obresti h glavnici; nizke, visoke obresti; slabš. oderuške obresti; znižanje obresti; posojilo brez obresti; pren., ekspr. njegov uglajeni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti ∙ ekspr. povrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati ♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici; aktivne obresti ki jih kdo kot upnik dobi; eskontne, interkalarne obresti; obrestne obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; pasivne obresti ki jih kdo kot dolžnik plača; pogodbene zakonske obresti; tekoče obresti od enega do drugega obračuna; zamudne obresti ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev
obveznosti; mat. navadne obresti ki se ne pripisujejo h glavnici ♪
- rást -í ž (ȃ) 1. glagolnik od rasti: a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast 2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti 3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena ◊ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast širjenje, povečevanje,
proizvodnje, ki se kaže v povečanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu ♪