Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kal (482-506)


  1.      vokalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izgovoriti samoglasnike pri petju, govoru: razločno vokalizirati vokalizírati se lingv. postati iz soglasnika, zlasti zvočnika, samoglasnik: l se vokalizira // postati iz polglasnika sprednji ali zadnji samoglasnik ♪
  2.      vtikálo  -a s (á) vtič: potegniti vtikalo iz vtičnice ♪
  3.      vzkalíti  -ím dov., vzkálil (ȋ í) 1. pognati kal(i): fižol je že vzkalil / to seme hitro vzkali 2. s kaljenjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzkalile cvetlice; pren., knjiž. ta umetnost je vzkalila iz domačih tal 3. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem je vzkalil dvom / v mladi ženi je vzkalilo življenje mlada žena je zanosila vzkaljèn -êna -o: vzkaljen ječmen ♪
  4.      zakálati se  -am se dov. (ȃ) redko zagozditi se: ladja se zakala med ledene sklade ♪
  5.      zakalíti 1 -ím dov., zakálil (ȋ í) redko skaliti: hodil je po potoku in ga zakalil / njegove oči so zakalile solze / zaradi nevihte se je reka zakalila ♪
  6.      zakalíti 2 -ím dov., zakálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: zakaliti lopato, sekiro / zakaliti jeklo ♪
  7.      zanikálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna zanikálno prisl.: zanikalno odgovoriti na vprašanje ♪
  8.      zaskáliti se  -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: zaskaliti se v prst; zaskaliti se pri sekanju drv ♪
  9.      zatakalíkati  -am dov. (ȋ) nar. zakotaliti, zavaliti: zatakalikati kroglico po tleh ♪
  10.      zatikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatikalo ali zatikanje: zatikalna vzmet / zatikalna igla ♪
  11.      zatikálo  -a s (á) navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa: vzmet zatikala / ključavnica na zatikalo ♦ obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
  12.      zodiakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zodiak: zodiakalno ozvezdje; zodiakalna znamenja / zodiakalni krog živalski krog ♪
  13.      zradikalizírati  -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: zradikalizirati svoj nazor / zradikalizirati stranko ♪
  14.      zrkálo  -a s (á) zastar. zrcalo: pogledati se v zrkalo ♪
  15.      živoskálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je iz žive skale: živoskalna gora; tla so živoskalna ♪
  16.      žokálnik  tudi žókalnik -a [u̯n, prva oblika tudi ln] m (ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom ∙ mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo ♪
  17.      žvekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane ♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice ♪
  18.      žvekálka  -e [lk tudi u̯k] ž (ȃ) anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice ♪
  19.      žvekálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih ♪
  20.      abscés  -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih ♪
  21.      acetíl  -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline ♪
  22.      acetilén  -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom ♪
  23.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
  24.      adaptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori ♪
  25.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪

   357 382 407 432 457 482 507 532 557 582  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA