Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kal (476-500) 
- vkalkulírati -am dov. (ȋ) ekon. pri kalkulaciji upoštevati v kakem znesku, vračunati: vkalkulirati v ceno prometni davek; vkalkulirati stroške za prevoz; pren., publ. vkalkulirati sporočilnost v umetnino vkalkulíran -a -o: v ceno je vkalkulirana tudi predvidena podražitev ♪
- vokál -a m (ȃ) 1. lingv. samoglasnik: dolžina vokalov / ozki, široki vokal 2. muz. vokalna glasba: vokal in instrumental / skladba za vokal in kitaro glas ♪
- vokálen -lna -o prid. (ȃ) 1. lingv. samoglasniški: vokalni sistem jezika / vokalna redukcija 2. nanašajoč se na pevski glas: nastop vokalnega ansambla; vokalni koncert / vokalna glasba ♪
- vokalíst -a m (ȋ) knjiž. kdor poje, navadno ob spremljavi orkestra, glasbila, pevec: instrumentalisti in vokalisti ♪
- vokalizácija -e ž (á) glagolnik od vokalizirati: jasna vokalizacija / vokalizacija glasu l ♦ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji ♪
- vokalízem -zma m (ȋ) lingv. sistem samoglasnikov: nenaglašeni vokalizem // nauk o tem ♪
- vokalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izgovoriti samoglasnike pri petju, govoru: razločno vokalizirati vokalizírati se lingv. postati iz soglasnika, zlasti zvočnika, samoglasnik: l se vokalizira // postati iz polglasnika sprednji ali zadnji samoglasnik ♪
- vtikálo -a s (á) vtič: potegniti vtikalo iz vtičnice ♪
- vzkalíti -ím dov., vzkálil (ȋ í) 1. pognati kal(i): fižol je že vzkalil / to seme hitro vzkali 2. s kaljenjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzkalile cvetlice; pren., knjiž. ta umetnost je vzkalila iz domačih tal 3. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem je vzkalil dvom / v mladi ženi je vzkalilo življenje mlada žena je zanosila vzkaljèn -êna -o: vzkaljen ječmen ♪
- zakálati se -am se dov. (ȃ) redko zagozditi se: ladja se zakala med ledene sklade ♪
- zakalíti 1 -ím dov., zakálil (ȋ í) redko skaliti: hodil je po potoku in ga zakalil / njegove oči so zakalile solze / zaradi nevihte se je reka zakalila ♪
- zakalíti 2 -ím dov., zakálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: zakaliti lopato, sekiro / zakaliti jeklo ♪
- zanikálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna zanikálno prisl.: zanikalno odgovoriti na vprašanje ♪
- zaskáliti se -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: zaskaliti se v prst; zaskaliti se pri sekanju drv ♪
- zatakalíkati -am dov. (ȋ) nar. zakotaliti, zavaliti: zatakalikati kroglico po tleh ♪
- zatikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatikalo ali zatikanje: zatikalna vzmet / zatikalna igla ♪
- zatikálo -a s (á) navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa: vzmet zatikala / ključavnica na zatikalo ♦ obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
- zodiakálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zodiak: zodiakalno ozvezdje; zodiakalna znamenja / zodiakalni krog živalski krog ♪
- zradikalizírati -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: zradikalizirati svoj nazor / zradikalizirati stranko ♪
- zrkálo -a s (á) zastar. zrcalo: pogledati se v zrkalo ♪
- živoskálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je iz žive skale: živoskalna gora; tla so živoskalna ♪
- žokálnik tudi žókalnik -a [u̯n, prva oblika tudi ln] m (ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom ∙ mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo ♪
- žvekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane ♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice ♪
- žvekálka -e [lk tudi u̯k] ž (ȃ) anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice ♪
- žvekálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
