Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kal (451-475)


  1.      tkálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka ♪
  2.      tkálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪
  3.      tkálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo: tkalska industrija / tkalski stroj / tkalski tehnik ♦ obrt. tkalski vozel vozel, s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; tekst. (tkalski) čolniček priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti ♪
  4.      tkálstvo  -a [tudi u̯s] s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo ♪
  5.      točkálnik  -a m (ȃ) teh. stroj za točkovno varjenje ♪
  6.      točkálo  -a s (á) teh. jeklen klin za označevanje točk na površini kovine: s točkalom označiti mesta za vrtanje ♪
  7.      tolkálce  -a [u̯k] s (ā) manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce ♦ muz. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo ♪
  8.      tolkálec  -lca [u̯k-lc tudi u̯k-u̯c] m (ȃ) kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci ♪
  9.      tolkálo  -a [u̯k] s (á) 1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih 2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo 3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala ♪
  10.      torakálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija ♪
  11.      treskálnik  -a [u̯n] m (ȃ) etn. stojalo za goreče trske; čelešnik: trsko je pritrdil v železen treskalnik ♪
  12.      trkalíkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. trkljati1: otroci so trkalikali konzervne škatle; kamenje se je trkalikalo po strmini ♪
  13.      trkálo  -a s (á) priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom ♪
  14.      tropikál  tudi trópikal -a m (ȃ; ọ̑) tekst. lahka, redka volnena tkanina v platneni vezavi: poletna obleka iz tropikala ♪
  15.      túkalica  -e ž (ū) zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula ♪
  16.      ukalíti 1 -ím dov., ukálil (ȋ í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil ♪
  17.      ukalíti 2 -ím dov., ukálil (ȋ í) zakaliti: ukaliti sabljo, sekiro ♪
  18.      ukalúpiti  -im dov. (ū ȗ) ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo ukalúpljen -a -o: ukalupljen postopek; njegove pesmi so pogosto ukalupljene ♪
  19.      ukalúpljati  -am nedov. (ú) ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupljati delo, razprave ♪
  20.      umikálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na umikanje: umikalna pot / umikalni pogum ♪
  21.      velíkokalíbrski  -a -o prid. (í-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti največji kaliber: velikokalibrski top / velikokalibrsko strelivo ♪
  22.      vertikála  -e ž (ȃ) 1. geom. črta, pravokotna na gladino mirujoče vode: narisati vertikalo; vertikala in horizontala 2. knjiž., s prilastkom kar je navpično in visoko: jambori čolnov so stroge vertikale; betonske vertikale novega časa nebotičniki 3. knjiž. različne stopnje, plasti, časovna obdobja česa: zgodovinske vertikale jezika; razvojna podoba ljudskih kultur v vertikali in horizontali ● knjiž. v vertikalo grajena slika v višino; knjiž. prva vertikala razpredelnice navpična kolona, stolpec; knjiž. svet vertikale duhovni svet ◊ geod. smer težnosti v določeni točki, navpičnica ♪
  23.      vertikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode; navpičen: vertikalen prerez, rov; stena ni popolnoma vertikalna // vzporeden s stranskim robom: vertikalne črte v zvezku; vertikalna kolona v križanki / poudariti vertikalne šive pri plašču // ki poteka od zgoraj navzdol ali obratno: vertikalni vrstni red skladov; vertikalni morski tokovi 2. grad. ki vodi, je speljan iz etaže v etažo: vertikalna kanalizacija, napeljava / vertikalni promet v stavbi 3. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: vertikalna delitev oblasti; publ. vertikalna rotacija; vertikalno povezovanje državne uprave ◊ arheol. vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; ekon. vertikalna delitev dela delitev dela, pri kateri opravljajo različne stopnje dela od primarne proizvodnje do končnega izdelka različne organizacije; vertikalna integracija integracija podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; fiz. vertikalni met navpični met; muz. vertikalno združevanje tonov združevanje tonov v akorde; soc. vertikalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin iz enega družbenega sloja v drugega; vertikalna skupina skupina, ki povezuje ljudi iz različnih družbenih slojev; strojn. vertikalni stroj stroj, pri katerem je rotor, vreteno v navpični legi; šah. vertikalno polje polje na šahovnici, ki poteka naravnost od enega igralca k drugemu; teh. vertikalni krog navpično postavljen kovinski trak, plošča z lestvico pri teodolitu za merjenje navpičnih kotov vertikálno prisl.: dvigati se vertikalno; vertikalno povezane organizacije ♪
  24.      vertikálnost  -i ž (ȃ) značilnost vertikalnega; navpičnost: vertikalnost zidu ♪
  25.      vínkalica  -e ž (ȋ) nar. zahodno ovinek: ni se mu ljubilo delati vinkalice in se je nameril kar naravnost / steza se je v vinkalicah dvigala na pobočje v serpentinah, vijugah ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA