Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kal (432-456) 
- sukálo -a s (á) priprava za sukanje: sukalo se je zlomilo ♪
- šakál -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: krvoločen šakal; slišati je zavijanje šakalov 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi ♪
- šakálji -a -e (ȃ) pridevnik od šakal: šakalje krdelo ♪
- šakálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šakale: šakalski lajež / šakalski obraz ♪
- škalír -ja m (ȋ) nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem ♪
- takalíkati -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: takalikati kroglico po tleh ♪
- tekálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor teka: med tekalci je opazil svojega otroka ◊ zool. tekalci ptice, ki dobro letajo in tekajo, Glareolidae ♪
- tekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči ◊ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti ♪
- tekalíšče -a s (í) 1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče; tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče 2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje ♪
- tekálo -a s (á) žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru ♪
- tipkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipkanje: tipkalna priprava / redko tipkalni stroj pisalni stroj ♪
- tipkálnica -e ž (ȃ) redko tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico ♪
- tipkálo -a s (á) 1. stikalo s tipko: pritisniti na tipkalo / tipkalo za zvonec 2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: udarjati po tipkalu ♪
- tiskálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tiskanje: tiskalni stroj / tiskalni listi ♪
- tiskálnica -e ž (ȃ) zastar. 1. tiskalni stroj: lesena tiskalnica; prva rotacijska tiskalnica 2. tiskarna: tiskalnica ni imela dovolj malih črk ♪
- tiskálnik -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave: izpisati, natisniti na tiskalniku / laserski tiskalnik ♪
- tiskálo -a s (á) tisk. naprava, s katero se dosega potrebni tlak za prenos tiskarske barve na tiskovni material: stroj s ploščatim, valjastim tiskalom ♪
- tkálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s tkanjem: njegov ded je bil tkalec; tkalec preprog; predilec in tkalec / ročni, strojni tkalec / tkalec žice ◊ zool. tkalci v Afriki, Indiji, Avstraliji živeče ptice, ki spletajo vrečasta gnezda, Ploceidae; družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius ♪
- tkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje: tkalna tehnika / tkalni stroj ♪
- tkálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka ♪
- tkálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪
- tkálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo: tkalska industrija / tkalski stroj / tkalski tehnik ♦ obrt. tkalski vozel vozel, s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; tekst. (tkalski) čolniček priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti ♪
- tkálstvo -a [tudi u̯s] s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo ♪
- točkálnik -a m (ȃ) teh. stroj za točkovno varjenje ♪
- točkálo -a s (á) teh. jeklen klin za označevanje točk na površini kovine: s točkalom označiti mesta za vrtanje ♪
307 332 357 382 407 432 457 482 507 532 
