Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kal (332-356)


  1.      pretakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava ♪
  2.      pretikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. preklopen: pretikalna naprava 2. knjiž. prestaven1: pretikalna ročica ♪
  3.      pretikálnica  -e ž (ȃ) gastr. igla za prebadanje živil: s pretikalnico potisniti slanino v meso; s pretikalnico ugotoviti, ali je kruh pečen ♪
  4.      pretikálnik  -a m (ȃ) 1. ptt ročna posredovalna naprava za telegrafske in telefonske zveze: zamenjati pretikalnik z avtomatsko napravo 2. elektr. preklopnik: pretikalnik se je pokvaril ♪
  5.      pretikálo  -a s (á) 1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi 2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo ♪
  6.      primikálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: primikalka nadlakta, palca; primikalke in odmikalke ♪
  7.      pritiskálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se pritiska: pritiskalni valj ♪
  8.      pritiskálo  -a s (á) teh. priprava ali del priprave za pritiskanje: naravnati pritiskalo ♪
  9.      prótiklerikálen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti klerikalizmu: protiklerikalni nazori ♪
  10.      prótiklerikalízem  -zma m (ọ̑-ȋ) nazor, ki je proti klerikalizmu: pristaš protiklerikalizma ♪
  11.      radikál  -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo ♪
  12.      radikálec  -lca m (ȃ) človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki // pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade ♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal ♪
  13.      radikálen  -lna -o prid., radikálnejši (ȃ) 1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode ♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo // ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor 2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota radikálno prisl.: radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik ♪
  14.      radikalizácija  -e ž (á) glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke; proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna ♪
  15.      radikalízem  -zma m (ȋ) 1. miselnost, ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe: zagovarjati radikalizem; širjenje radikalizma / odklanja radikalizme 2. lastnost, značilnost radikalnega: radikalizem nazora / radikalizem kritike ♪
  16.      radikalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: radikalizirati svoj nazor; politične zahteve gibanja so se radikalizirale / pomanjkanje ali zatiranje radikalizira množice radikalizíran -a -o: radikalizirana misel ♪
  17.      radikálnež  -a m (ȃ) ekspr. radikalen človek: imajo ga za radikalneža ♪
  18.      radikálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju ♪
  19.      radikálstvo  -a s (ȃ) redko radikalizem: radikalstvo se je hitro širilo / njegovo radikalstvo je znano med ljudmi ♪
  20.      razkalíti  -ím dov., razkálil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali ♪
  21.      rezkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec ♪
  22.      rezkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
  23.      rezkálnik  -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
  24.      rezkálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
  25.      robkálnik  -a m (ȃ) agr. stroj ali priprava za robkanje: robkalnik za koruzo / stresti grozdje v robkalnik ♪

   207 232 257 282 307 332 357 382 407 432  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA