Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kal (282-306)
- naskálen -lna -o prid. (ȃ) vrtn. ki raste na skalah: naskalne in vodne rastline ♪
- natikálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko ki se natakne: klotasti natikalni rokavi ♦ teh. natikalni ključi natični ključi ♪
- nèkalív tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kaliv: nekalivo seme ♪
- nèkaljèn 1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni kaljen: nekaljeno jeklo ♪
- nèkaljèn 2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž., redko neskaljen: čista, nekaljena voda / materine oči so bile svetle, nekaljene / nekaljena sreča; dnevi nekaljenega veselja ♪
- nekaljiv gl. nekaliv ♪
- nèmuzikálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
- nèmuzikáličen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪
- nèskaljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo ♪
- nèskaljênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče ♪
- nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal ♪
- nikálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno ♪
- nikálnica -e ž (ȃ) lingv. prislov, ki izraža zanikanje: nikalnica ne / besedna, stavčna nikalnica; pleonastična nikalnica ♪
- nítramonkál -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij ♪
- nítrofoskál -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij ♪
- nítromonkál -a m (ȋ-ȃ) nestrok. nitramonkal ♪
- odmikálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki odmika del okončine: odmikalka nadlakta, palca, stegna; odmikalke in primikalke ♪
- odtekálka -e ž (ȃ) zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah: dotekalka in odtekalka ♪
- okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
- okalíti 2 -ím dov., okálil (ȋ í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila ♪
- oskálek -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪
- oskáliti se -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil ♪
- paskal gl. pascal ♪
- pénkalo tudi penkálo -a s (ẹ̑; á) žarg. nalivno pero: posodi mi penkalo ♪
- perkál -a m (ȃ) tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala ♪
157 182 207 232 257 282 307 332 357 382