Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kal (232-256)



  1.      kronikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kroniko: kronikalni zapiski; bogato arhivsko in kronikalno gradivo / kronikalne povesti / zgradba romana je kronikalna
  2.      kukálce  -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem / preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce
  3.      kukálnik  -a m () majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik
  4.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj
  5.      leksikálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski
  6.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. () lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala
  7.      likálec  -lca [tudi c] m () kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici
  8.      likálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; likalna miza
  9.      likálka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem
  10.      likálnica  -e ž () 1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico 2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice // obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica
  11.      likálnik  -a m () priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik ♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
  12.      likálo  -a s (á) star. likalnik: vroče likalo
  13.      lokál 1 -a m () prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal; trgovci so že zaprli svoje lokale; lepo urejen lokal; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom // pog. gostinski lokal: ker je bil pijan, so ga odstranili iz lokala
  14.      lokál 2 -a m () lingv. lokativ: predlog z lokalom
  15.      lokálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi; lokalni potresi; lokalna vojna / lokalni časopis časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega področja; lokalni promet promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji; lokalni vlak vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine; lokalna radijska postaja postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu področju; lokalna proga proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem; lokalno ogrevanje, gretje ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo 2. med. ki je le na posameznem delu telesa: lokalna anestezija; lokalno vnetje ◊ astr. lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas; soc. lokalne skupnosti skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju lokálno prisl.: nastanek kipa lokalno ni določljiv; lokalno obarvana pripoved; dogodek je samo lokalno pomemben
  16.      lokalíja  -e ž () rel. teritorialna in delno upravna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti lokalijo
  17.      lokalíst  -a m () rel. duhovnik, ki službuje na lokaliji: Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju
  18.      lokalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na lokalizem: odpraviti lokalistične pojave / to so lokalistične težnje lokalístično prisl.: lokalistično obarvani interesi
  19.      lokalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko najdišče, nahajališče: arheološke lokalitete; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji
  20.      lokalizácija  -e ž (á) 1. preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev: lokalizacija vojnega spopada / lokalizacija nalezljive bolezni 2. knjiž. ugotovitev, določitev kraja, mesta česa: lokalizacija najdišča; točna lokalizacija okvare 3. knjiž. postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe
  21.      lokalízem  -zma m () 1. nav. slabš. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti: lokalizem v gospodarskem življenju; pojavi lokalizma 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje področje: avtorjevi lokalizmi poživljajo povest; uvajati lokalizme v knjižni jezik; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov
  22.      lokalizírati  -am dov. in nedov. () 1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti: gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen 2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto česa: zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče 3. knjiž. postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: avtor je roman lokaliziral v Ljubljani lokalizíran -a -o: po dveh urah je bil požar lokaliziran; dejanje je lokalizirano v okolico Celja; zbrano narečno gradivo je natančno lokalizirano
  23.      lokálka  -e ž () redko lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko
  24.      lokálpatriót  -a m (-ọ̑) ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot
  25.      lokálpatriótičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje

   107 132 157 182 207 232 257 282 307 332  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA