Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kal (1.032-1.056)


  1.      gŕlo  -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical ● ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil ♪
  2.      gŕm  -a m, mn. tudi grmóvi (ȓ) nižja lesnata rastlina, ki se že pri tleh močno razrašča: iz skalne razpoke je pognal grm; skriti se za grm; okrasni, parkovni grm; grm z belimi cveti / brinov, jasminov, leskov grm / pri okopavanju so pazili na krompirjeve grme ∙ to ne raste za vsakim grmom tega ne dobiš povsod; ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari ♪
  3.      grmádenje  -a s (ā) glagolnik od grmaditi: grmadenje skal pod ledenikom / grmadenje gradiva za članek ♪
  4.      grmáditi  -im nedov. (ā ȃ) spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke grmáditi se nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi ♪
  5.      grméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo 2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli // ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale 3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil ● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada grmé zastar.: plaz se je grme valil v dolino grmèč -éča -e: čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik ♪
  6.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat ♪
  7.      grôzdek  tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑) manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki ♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari ♪
  8.      grôzen  -zna -o prid., grôznejši (ȏ) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle grôzno 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah ♪
  9.      grum  tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
  10.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine ♪
  11.      gúbiti  -im nedov. (ú ȗ) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale ♪
  12.      gúgati  -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila ♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu ♪
  13.      gurmánski  tudi gúrmanski -a -o prid. (ȃ; ȗ) nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo ♪
  14.      hájkati  -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
  15.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko ♪
  16.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
  17.      hidríd  -a m (ȋ) kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid ♪
  18.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  19.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
  20.      hihíkati  -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ȋ) redko hihitati se: navihano je hihikal; tovariši so pritajeno hihikali po kotih ♪
  21.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  22.      híp  -a m (ȋ) zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno ♪
  23.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma ♪
  24.      hipoklorít  -a m (ȋ) kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit ♪
  25.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪

   907 932 957 982 1.007 1.032 1.057 1.082 1.107 1.132  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA