Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KRAS (547-571)


  1.      ogradíti  -ím dov., ográdil (ȋ í) narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt; ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost ogradíti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj ∙ knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna 2. publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov ograjèn -êna -o: ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje ♪
  2.      ogrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj ♪
  3.      okínčati  -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba ♪
  4.      okítiti  -im dov. (í ȋ) star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci okíčen in okíten -a -o: okičeni konji ♪
  5.      okòv  -óva m (ȍ ọ̄) 1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi // ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov gospodarske zaostalosti ∙ ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se 2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom ◊ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov ♪
  6.      okováti  okújem dov., okovál (á ú) 1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje 2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje okován -a -o: z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata ♪
  7.      okóvje  -a s (ọ̑) 1. kovinski deli, ki a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje ♦ šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen 2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje ♪
  8.      okrájati  -am nedov. (á) knjiž. 1. večkrat okrasti: okrajati pijance 2. ekspr. goljufati, varati: pri kartanju je okrajal tovariše ♪
  9.      okrancljáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. okrasiti: okrancljati avto s cvetjem, pisanimi trakovi okranclján -a -o: lepo okrancljana dvorana ♪
  10.      okrónati  -am dov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore okrónan -a -o: z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom ♪
  11.      okús  -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa ● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo ♪
  12.      okvírast  -a -o prid. (ȋ) podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu ♪
  13.      oleánder  -dra m (á) okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov ♪
  14.      olepotíčiti  -im dov. (í ȋ) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples // knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami olepotíčen -a -o: olepotičen govor ♪
  15.      olepotíti  -ím tudi olepôtiti -im dov., olepótil tudi olepôtil (ȋ í; ō ȏ) knjiž., redko okrasiti, olepšati: olepotiti kip / olepotiti jezik / olepotiti se za ples olepotičiti se ♪
  16.      olíšpati  -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: olišpati konje s pisanimi trakovi / te besede so stavek samo olišpale ♪
  17.      oltáren  -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice ♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt ♪
  18.      opentljáti  -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑) okrasiti s pentljami: opentljati konje opentlján tudi opéntljan -a -o: opentljan konj; ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi ♪
  19.      opériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico opériti se dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili opérjen -a -o: vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen ♪
  20.      operjáničiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk operjáničen -a -o: operjaničena čelada ♪
  21.      oplêsti  oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože ♪
  22.      oréškar  -ja m (ẹ̑) bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev ♪
  23.      orhidéja  -e ž (ẹ̑) okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje ♪
  24.      ornamènt  -ênta m (ȅ é) likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti ◊ muz. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi ♪
  25.      ornamentácija  -e ž (á) glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten // ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti ♪

   422 447 472 497 522 547 572 597 622 647  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA