Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (9.581-9.605)


  1.      tarók  -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka ♪
  2.      tása  -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa ♪
  3.      tastatúra  -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
  4.      tátrman  -a m (ā) nar. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom ♪
  5.      távanje  -a s (ā) 1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje 2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja ♪
  6.      tavmatúrg  -a m (ȗ) knjiž. čudodelnik: pohabljenci niso pričakovali tavmaturga, potrebovali so človeka ♪
  7.      tavoléta  -e ž (ẹ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki ♪
  8.      távžent  [žǝn] štev. neskl. (ȃ) nižje pog. 1. tisoč a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent dinarjev; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisoč dinarjev; dva tisočaka / kot kletvica tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten 2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov ♪
  9.      teatráličnost  -i ž (á) lastnost, značilnost teatraličnega: teatraličnost dramskega dela / odigrati vlogo brez zlagane teatraličnosti / ekspr. govornikova teatraličnost ♪
  10.      teatralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. oblikovati, predstavljati s teatralnimi, gledališkimi sredstvi: dramatik, igralec, režiser je prizor teatraliziral 2. ekspr. nastopati teatralno, preračunano na učinek: ženska rada teatralizira teatralizíran -a -o: teatraliziran prizor; teatraliziran igralski temperament ♪
  11.      teatrálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost teatralnega: teatralnost dramske vloge / ekspr. govornikova teatralnost ♪
  12.      teatrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za teatrologijo: gledališki kritiki in teatrologi ♪
  13.      tečáj  -a m (ȃ) 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute / devizni tečaj ● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne ◊ astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem ♪
  14.      tečájnik  -a m (ȃ) 1. udeleženec tečaja: znanje tečajnikov 2. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine: področje ob tečajniku; povratnik in tečajnik / južni, severni tečajnik 3. nar. primorsko tečaj, nasadilo: sneti vrata s tečajnikov ◊ šol. učitelj tečajnik prva leta po 1945 učitelj, poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju ♪
  15.      tečajnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino ♪
  16.      téčen  -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica 2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno 3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo 4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji 5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni téčno prisl.: tečno govoriti, se vesti; sam.: izogibati se tečnih ♪
  17.      tečnôba  -e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba ♪
  18.      tehnécij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc ♪
  19.      tehnicízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote // dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem ♪
  20.      téhničen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo ◊ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem ♪
  21.      téhnik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik ♦ grad. tehnik nizkih gradenj // strokovnjak za tehniko sploh: že v otroštvu je kazal, da je dober, ekspr. rojen tehnik / gradbeni in strojni inženirji ter drugi tehniki 2. kdor obvladuje, pozna tehniko kake dejavnosti: ta slikar, športnik je dober tehnik ♪
  22.      téhnika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika ♪
  23.      téhnikum  -a m (ẹ́) od 1947 do 1950 srednja šola za določeno tehnično, strokovno področje: vpisati se na tehnikum / ekonomski, gozdarski, gradbeni, tekstilni tehnikum; tehnikum za gostinstvo in turizem ♪
  24.      tehnizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. opremljati s tehničnimi pripomočki: tehnizirati vojaške enote; svet se tehnizira / tehnizirati gradnjo, poljedelstvo 2. usmerjati k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: tehnizirati ljudi / tehnizirati življenje tehnizíran -a -o: tehnizirana družba ♪
  25.      tehnológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog ♪

   9.456 9.481 9.506 9.531 9.556 9.581 9.606 9.631 9.656 9.681  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA