Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (8.381-8.405)


  1.      samotáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš ♪
  2.      samotárski  -a -o prid. (á) ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje samotársko prisl.: samotarsko živeti ♪
  3.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  4.      samoúk  -a m (ȗ) kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov ♪
  5.      samoúk  -a -o prid. (ȗ ū) ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev ♪
  6.      sámouresničítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. uresničitev samega sebe, svojih idej: doseči samouresničitev; človekova samoopredelitev in samouresničitev ♪
  7.      samoúštvo  -a s (ȗ) knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti ♪
  8.      samovár  -a in -ja m (ȃ) zlasti v ruskem okolju 1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar 2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru ♪
  9.      sámovnetljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi ♪
  10.      samovólja  -e ž (ọ̄) samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje ♪
  11.      sámovžíg  -a m (ȃ-ȋ) vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig ♦ strojn. samovžig v motorju ♪
  12.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
  13.      sámozavédanje  -a s (ȃ-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda ♪
  14.      sámozaznáva  -e ž (ȃ-ȃ) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku ♪
  15.      sanácija  -e ž (á) glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija ♪
  16.      sanatórij  -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani ♪
  17.      sanjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče sanjársko prisl.: sanjarsko gledati, govoriti ♪
  18.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro ♪
  19.      sapêr  -ja m (ȇ) voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem ♪
  20.      sargáški  -a -o prid. (ȃ) nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum ♪
  21.      sarkofág  -a m (ȃ) lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag // tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec ♪
  22.      sárong  -a m (ȃ) v nekaterih azijskih deželah krilu podobno oblačilo, ki se ovije okrog bokov: na sebi je imel samo sarong; plesalke v živobarvnih sarongih ♪
  23.      satanízem  -zma m (ȋ) 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem ♪
  24.      satelít  -a m (ȋ) 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov ♪
  25.      sátemski  -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪

   8.256 8.281 8.306 8.331 8.356 8.381 8.406 8.431 8.456 8.481  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA