Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (726-750)


  1.      strokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strokóvno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava ♪
  2.      strokóvničar  -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev ♪
  3.      strokovnják  -a m (á) kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje; kmetijski, pravni strokovnjak; delo vodijo priznani strokovnjaki; strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja; posvetovanje strokovnjakov iz prakse // ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi ♪
  4.      strokovnjákar  -ja m (ȃ) slabš. kdor s svojim ravnanjem kaže navidezno, pretirano strokovnost: preveč je zaupal temu strokovnjakarju, zdaj je pa vse narobe ♪
  5.      strokovnjákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo: strokovnjakarski odnos do dela / poročila so preveč strokovnjakarska in zato nerazumljiva ♪
  6.      strokovnjákarstvo  -a s (ȃ) slabš. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: iz rezultatov njegovega dela se čuti samo strokovnjakarstvo; ozko strokovnjakarstvo mu je tuje ♪
  7.      strokovnjákinja  -e ž (á) ženska, ki kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjakinjo za mnenje; mednarodno priznana strokovnjakinja ♪
  8.      strokovnjáški  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti 2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek strokovnjáško prisl.: strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo ♪
  9.      strokovnjáštvo  -a s (ȃ) 1. ekspr. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: ogibati se strokovnjaštva 2. knjiž. strokovnost: pridobiti si strokovnjaštvo z večletno prakso ♪
  10.      strokóvnost  -i ž (ọ̄) kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi njegove strokovnosti ga sodelavci zelo spoštujejo izobraženosti, razgledanosti ♪
  11.      strokovnošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strokovno šolo: strokovnošolski učbeniki / strokovnošolska izobrazba ♪
  12.      stroškóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov ♪
  13.      stroškóvnik  -a m (ọ̑) seznam, popis stroškov: sestaviti stroškovnik / predložiti, voditi stroškovnik / ekspr. njegov stroškovnik je bil ta mesec zelo velik vsota stroškov, stroški ♦ jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški ♪
  14.      súnkoven  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen ♪
  15.      sunkovít  -a -o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede ♪
  16.      sunkovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost sunkovitega: sunkovitost kretenj / sunkovitost vetra ♪
  17.      svetkováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. praznovati: svetkovati novo leto ♪
  18.      svínčnikov  -a -o (ȋ) pridevnik od svinčnik: svinčnikova konica ♪
  19.      ščúrkov  -a -o prid. (ú) etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem ♪
  20.      šélakov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura ♪
  21.      šíkoven  -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
  22.      šípkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae ♪
  23.      šípkovje  -a s (ȋ) šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje ♪
  24.      širokovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi ♪
  25.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA