Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (651-675)



  1.      rokoválec  -lca [lc in c] m () zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala
  2.      rokovánje  -a s () glagolnik od rokovati se: pozdravljanje in rokovanje / demonstrirati rokovanje z gasilnim aparatom; rokovanje z orožjem; navodila za rokovanje
  3.      rokovát  -i ž () nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
  4.      rokováti se  -újem se nedov.) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča
  5.      rokóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe
  6.      rokóvnik 1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti
  7.      rokóvnik 2 -a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf: vtakniti roke v rokovnik; kožuhovinast rokovnik
  8.      rokovnjáč  -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač
  9.      rokovnjáčiti  -im nedov.) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili
  10.      rokovnjáščina  -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
  11.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
  12.      rokovnjáštvo  -a s () 1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva 2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo
  13.      Rúbikov  -a -o prid. () navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko
  14.      rumenjákov  -a -o (á) pridevnik od rumenjak: rumenjakova barva
  15.      sálmiakov  -a -o prid. () nanašajoč se na salmiak: salmiakov vonj ∙ zastar. salmiakov cvet salmiakovec
  16.      sálmiakovec  tudi salmiákovec -vca m (; á) vodna raztopina amoniaka: s salmiakovcem odstranjevati madeže s stekla
  17.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  18.      sámooblikovánje  -a s (-) oblikovanje samega sebe: želja po samooblikovanju; samoizobraževanje in samooblikovanje / samooblikovanje skupnosti
  19.      sčakováti  -újem nedov.) redko čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakovali / lovci so sčakovali ruševca; ljudje so se sčakovali na križpotju
  20.      kovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Seckau: sekovski meščani / slovenska imena v knjigah sekovske škofije / sekovski rokopisi
  21.      sèskov  -a -o tudi seskóv in seskòv -óva -o in sêskov in séskov -a -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ọ́; ọ́; é; ẹ̄) nanašajoč se na sesek: seskove odprtine ♦ anat. seskov kanal
  22.      sestankováti  -újem [sǝs in ses] nedov.) nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja
  23.      sírkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na sirek: sirkovo seme; sirkovo steblo / sirkova slama / sirkova krtača, metla // nar. koruzen: sirkovi storži / sirkova moka / sirkov močnik
  24.      sirkovína  in sírkovina -e ž (í; í) 1. sirkova slama: sirkovina za metle 2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina
  25.      siromákov  -a -o (á) pridevnik od siromak: siromakovo trpljenje ∙ marčev sneg je siromakov gnoj

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA