Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (6.006-6.030)


  1.      ostrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket; ostružiti kovinske izdelke // s struženjem odstraniti: ostružiti robove ostrúžen -a -o: ostružene deske; dobro ostružena tla ♪
  2.      osúpiti  -im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti: njegov jezni pogled jo je osupil; govornikove besede so poslušalce osupile; brezoseb. osupilo jo je, da se je že vrnil osúpljen -a -o: osupljen ženski glas ♪
  3.      osúpniti  -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo 2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel osúpnjen -a -o knjiž. osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; prim. osupel ♪
  4.      osvetlíti  -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz // oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili 2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino 3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili 4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo ● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj vesele ◊ geom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz osvetljèn -êna -o: premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev ♪
  5.      osvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji ♪
  6.      osvít  -a m (ȋ) knjiž., redko sij, svit: osvit žarkov / ožarjen z osvitom zmagoslavja ∙ knjiž., redko jutranji osvit zora, svit ♪
  7.      osvobájati  -am nedov. (á) 1. navadno z bojem delati, povzročati, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvobajati deželo, državo; partizani osvobajajo zasedena področja / slovenski narod se je začel osvobajati // navadno z bojem povzročati, da postane kdo prost, svoboden: osvobajati talce, ujetnike 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvobajati suženjstva, tlake / počasi se je začel osvobajati obveznosti b) česa sploh: osvobajati koga odvisnosti, vpliva; osvobajati se čustev, misli 3. knjiž. delati, povzročati, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: glasba ga osvobaja / svoboda jih je notranje osvobajala in oblikovala ● publ. pri eksploziji atomske bombe se osvobaja zelo velika energija sprošča osvobajajóč -a -e: padli so, osvobajajoč svojo domovino ♪
  8.      osvobodítelj  -a m (ȋ) kdor koga osvobodi: prebivalci mesta so nestrpno pričakovali osvoboditelje ♪
  9.      osvobodíti  -ím dov., osvobódil (ȋ í) 1. navadno z bojem narediti, povzročiti, da kako ozemlje ni več pod tujo oblastjo: osvoboditi deželo, državo; partizani so osvobodili mesto / osvoboditi slovenski narod; ljudstvo se je osvobodilo / osvoboditi se izpod tuje oblasti // navadno z bojem povzročiti, da postane kdo prost, svoboden: osvoboditi talce, ujetnike / gospodar je osvobodil sužnja 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen a) kakega neprijetnega stanja: osvoboditi suženjstva, tlake / osvobodili so ga iz zapora izpustili so ga / osvoboditi koga plačevanja davkov oprostiti; denarna pomoč jo je osvobodila skrbi; publ. osvoboditi koga od odgovornosti oprostiti ga odgovornosti; s težavo se je osvobodil mučne obveznosti b) česa sploh: osvoboditi koga odvisnosti, vplivov okolja; pren. osvoboditi filozofijo dogem 3. knjiž. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen notranjega miru, sprostitve: branje knjige ga je osvobodilo / glasba ga je notranje osvobodila 4. zastar. rešiti, iztrgati: s težavo so ga osvobodili iz deroče reke; komaj se je osvobodila njegovega prijema ● ekspr. tatovi so ga osvobodili vsega denarja so mu ga vzeli, ukradli; publ. osvoboditi delavski razred narediti, povzročiti, da delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi osvobojèn -êna -o: človek, osvobojen mitov in dogem; osvobojeni talci; osvobojena dežela ∙ publ. osvobojeno delo delo, pri katerem delavci sami razpolagajo s proizvajalnimi sredstvi; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov ♪
  10.      osvojíti  -ím dov., osvójil (ȋ í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet ♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe ● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil osvojèn -êna -o: osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto ♪
  11.      oščèp  -épa m (ȅ ẹ́) zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep ♪
  12.      ošíbati  -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪
  13.      oškódba  -e ž (ọ̑) glagolnik od oškoditi: oškodba upnikov / ublažiti oškodbe ♪
  14.      oškŕbniti  -em dov. (ŕ ȓ) oškrbiti: pri čiščenju je oškrbnila več krožnikov; sekira se mu je na grči oškrbnila / krogla je oškrbnila zid okrušila ♪
  15.      otepávanje  -a s (ȃ) redko otepanje: otepavanje prahu s čevljev / otepavanje žita / otrokovo otepavanje z ročicami ♪
  16.      otipávati  -am nedov. (ȃ) 1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval bankovec; gledati, okušati in otipavati // s tipanjem poskušati a) ugotoviti, najti: hodil je počasi in otipaval stopnice z nogo b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz / otipavati blago 2. tipajoč se dotikati česa na več mestih: ne otipavaj sadja; začeli so ga otipavati, če česa ne skriva; pren., ekspr. žaromet neprestano otipava taborišče 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec 4. ekspr. previdno izpraševati, preizkušati: najprej ga je samo otipaval, nato pa kar naravnost vprašal; pred vsakim dogovarjanjem se dolgo otipavajo ● ekspr. otipavati komu jetra s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga ♪
  17.      otóčje  -a s (ọ̑) več otokov, otoki: otočje v oceanu ♪
  18.      ôtok  -óka m (ó ọ́) 1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine ∙ publ. Otok Velika Britanija, Anglija ♦ geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine 2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / jezikovni otok; narodnostni otok 3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok ♪
  19.      otólči  otólčem [ou̯] dov., otólci otólcite in otolcíte; otólkel otólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem odstraniti: otolči sneg s čevljev / otolkli so samo nekaj mernikov pšenice otepli 2. redko obtolči: otolči posodo / otolči si kolena otólčen -a -o: ves otolčen in opraskan je prišel domov; otolčeno sadje ♪
  20.      otrébek  -bka m (ẹ̑) nav. mn. 1. kar se kot odvečno, neuporabno odstrani, zavrže: otrebki solate 2. redko iztrebek: bolnikovi otrebki / pobiral je konjske otrebke ◊ vet. otrebki plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo ♪
  21.      otrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. s tresenjem odstranjevati s česa: otresati prah s čevljev; otresati sadje z drevja; z vej se je otresal sneg / otresati pepel s cigare / otresati klobuk, plašč; otresati s snegom pokrite veje 2. nav. ekspr. delati hitre, sunkovite gibe, navadno zaradi neugodja: pes je otresal z glavo in divje renčal ● pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; otresati jezo na koga, nad kom stresati; že spet sitnost otresa stresa otrésati se 1. ekspr., navadno z rodilnikom prizadevati si, da kdo odide, se oddalji: težko se je otresala vsiljivcev; na vse načine se je otresala spremljevalca // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresati se strahu, žalosti / otresa se misli nanj; otresati se skrbi / otresa se vseh dolžnosti, obveznosti / otresati se starih navad 2. odklanjati, ne marati: otresati se hvale, priznanja ● pog., ekspr. spet se otresa nanj ga zmerja, ošteva; ekspr. otresa se nad njegovimi strokovnimi izrazi se jezi, jih kritizira; ekspr. kar naprej se nekaj otresa izraža nezadovoljstvo, nesoglasje ♪
  22.      otrésti  otrésem dov., otrésite in otresíte; nam. otrést in otrèst (ẹ́) 1. s tresenjem odstraniti s česa: otresti prah z obleke; otresti sadje z drevja; z vej se je otresel sneg / otresti pepel s cigarete / otresti krpo; otresti plašč; otresel je zasnežene veje 2. nav. ekspr. narediti hiter, sunkovit gib, navadno zaradi neugodja: vola sta otresla z glavo; kokoš se je otresla in pila naprej / otresti z ramo zmigniti, skomigniti ● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan; otresti jezo na koga, nad kom stresti; star. otrok je bilo pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko otrésti se 1. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo odide, se oddalji: otresti se nezaželenega gosta; komaj se je otresla spremljevalca znebila // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresti se bolezni; otresti se strahu, žalosti / otresti se neprijetnih misli, skrbi / otresel se je vseh dolžnosti, obveznosti / ne more se otresti starih navad 2. zastar. odgovoriti, reči: ne grem, se je otresel ● star. spet se je otresla nanj ga je ozmerjala, oštela; ekspr. sovražnikov so se otresli so jih premagali, uničili ♪
  23.      otróštvo  -a s (ọ̄) 1. doba v človeškem življenju od prvih let do mladostne dobe: poznata se že iz otroštva; veselo otroštvo; doživetja otroštva ♦ ped. zgodnje otroštvo doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo // ta doba pri posameznem človeku: otroštvo je preživljal na deželi / v otroštvu je imel mnogo lepih trenutkov 2. kar je značilno za to dobo: bili so polni otroštva / ekspr. to spoznanje mu je ubilo otroštvo v duši ♪
  24.      output  -a [áu̯t-] m (ȃ) elektr. 1. rezultat računalniške obdelave podatkov: prikaz outputa; input in output 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote, izhod: zaslonski output ♪
  25.      ovčína  -e ž (í) 1. ovčje krzno: z ovčino podložen plašč / za postelje so imeli le nekaj ovčin // usnje iz ovčje kože: kovček je prevlečen z rdečo ovčino; boks in ovčina 2. ovčje meso: jesti ovčino; pečena ovčina ♪

   5.881 5.906 5.931 5.956 5.981 6.006 6.031 6.056 6.081 6.106  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA