Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (5.206-5.230)


  1.      nèpláčan  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov nèpláčano prisl.: neplačano si prisvojiti kaj ♪
  2.      nèplačevánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od plačevanja: neplačevanje davkov, dolgov ♪
  3.      nèplástičnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. lastnost, značilnost neplastičnega: neplastičnost likov, predstav ♪
  4.      nèplemenít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
  5.      nèpoboljšljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja ♪
  6.      nèpojásnjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pojasnjen, ni razložen: nepojasnjene jezikovne posebnosti; nepojasnjena pravila igre / izginili so na nepojasnjen način / nepojasnjen zločin ♪
  7.      nèpomémben  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno ♪
  8.      nèpopólnost  -i [u̯n] ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave ♪
  9.      nèpopravljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja ♪
  10.      nèposlúšnost  -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
  11.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  12.      nèposrédnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
  13.      nèpotešênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost ♪
  14.      nèpotrpežljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
  15.      nèpovezovánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
  16.      nèpoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
  17.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
  18.      nèprebujèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
  19.      nèprečíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prečiščen: neprečiščen sladkor; neprečiščeno olje / knjiž. neprečiščeni nazori nejasni, neizoblikovani ♪
  20.      nèprečíščenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprečiščenega: neprečiščenost sladkorja / knjiž.: neprečiščenost besedila; neprečiščenost formulacij nejasnost, neizoblikovanost ♪
  21.      nèpredvíden  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni predviden: ta mesec je imela precej nepredvidenih izdatkov; nastopile so nepredvidene ovire, težave nèpredvídeno prisl.: zamuda je nastala nepredvideno; sam.: zmeraj pride kaj nepredvidenega ♪
  22.      nèpredvidljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepredvidljivega: nepredvidljivost dogodkov, posledic ♪
  23.      nèpreglédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo ♪
  24.      nèpregléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
  25.      nèpreglédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepreglednega: nepreglednost podatkov / nepreglednost ovinka ♪

   5.081 5.106 5.131 5.156 5.181 5.206 5.231 5.256 5.281 5.306  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA