Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (4.581-4.605)


  1.      métier  -a tudi metje -ja [metjé -ja] m (ẹ̑) publ. 1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan // način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen 2. delo, obrt, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier ♪
  2.      mêtlica  tudi metlíca -e ž (é; í) 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče ♦ muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec ♪
  3.      metlíčavost  tudi metličávost -i ž (í; á) agr. bolezen, ki povzroča metličasto razraščanje drevesnih poganjkov: gabrova, jablanova metličavost ♪
  4.      metlíka  -e ž (í) 1. bot. zelnata ali grmičasta rastlina z različno oblikovanimi listi in od plodnice ločenimi cvetnimi listi, Chenopodium: metlike in lobode / stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus 2. nar. pelin ♪
  5.      metóda  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode ♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti ♪
  6.      metódičarka  -e ž (ọ́) strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo ♪
  7.      metódičnost  -i ž (ọ́) načrtnost, premišljenost: metodičnost gradnje / metodičnost mišljenja / raziskovanja se je lotil z znano metodičnostjo ♪
  8.      metódik  -a m (ọ́) strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko ♪
  9.      metodologíja  -e ž (ȋ) navadno s prilastkom skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije / publ. metodologija ugotavljanja dohodka metode za ugotavljanje dohodka ♪
  10.      metró  -ja m (ọ̑) podzemna železnica: zgraditi metro; moskovski, pariški metro / peljati se z metrojem ♪
  11.      metropolít  -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪
  12.      metúlj  -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja ♪
  13.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki ♪
  14.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi ♪
  15.      méžnar  -ja m (ẹ́) pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi ♪
  16.      méžnarica  -e ž (ẹ́) pog. cerkovnikova žena: malo je poklepetal z mežnarico ♪
  17.      mežnaríja  -e ž (ȋ) hiša za cerkovnika: organist je stanoval v mežnariji; stara, slabo vzdrževana mežnarija ♪
  18.      mežnáriti  -im nedov. (á ȃ) pog. biti cerkovnik: tukaj sta mežnarila že njegov oče in ded ♪
  19.      méžnarski  -a -o prid. (ẹ́) pog. cerkovniški: mežnarska opravila / mežnarska bera ♪
  20.      mí  mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede? b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva ♪
  21.      migljáj  stil. mígljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. gib, s katerim se kaj izraža, zlasti hiter, neizrazit: strežnica je pazila na vsak migljaj gospodinje; z migljajem roke ga je povabil v hišo / na sodnikov migljaj jetnika odpeljejo; pes napravi vajo na vodnikov migljaj; ubogati na migljaj // star. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: migljaj repa 2. knjiž. namig: komisija je dobila migljaj, naj ne raziskuje naprej / nobenega migljaja ni, da bi bil avtor res tako mislil znaka, dokaza // redko nasvet, predlog: pred odhodom nama je dal še nekaj koristnih migljajev ● nar. zahodno to se je zgodilo v migljaju v trenutku, v hipu ♪
  22.      migrácija  -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanj ♦ ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib ♪
  23.      migracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije ♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
  24.      migránt  -a m (ā á) kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: večina migrantov se ne želi preseliti v kraj, kjer so zaposleni / pravice delavcev migrantov ♪
  25.      migrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre ♪

   4.456 4.481 4.506 4.531 4.556 4.581 4.606 4.631 4.656 4.681  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA