Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (2.831-2.855)



  1.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
  2.      hídrobus  -a m () večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom
  3.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol ogljikove kisline
  4.      hidrográf  -a m () strokovnjak za hidrografijo
  5.      hidroksíd  -a m () kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka
  6.      hidrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
  7.      hidrologíja  -e ž () veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
  8.      hídrotéhnik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
  9.      hídrotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
  10.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnostirel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba
  11.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  12.      hieroglíf  -a m () 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
  13.      hieroglífski  -a -o prid. () nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
  14.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (-) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
  15.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
  16.      hiperbólika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
  17.      híperprodúkcija  -e ž (-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: hiperprodukcija je postajala vse bolj občutna; hiperprodukcija avtomobilov, kmetijskih pridelkov; pren. hiperprodukcija inteligence
  18.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  19.      hípi  tudi híppy -ja [hipi] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev
  20.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m () lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton
  21.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina
  22.      hipokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih
  23.      hipotáksa  -e ž () lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje
  24.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
  25.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike

   2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906 2.931  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA