Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (2.456-2.480)


  1.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  2.      formácija  -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
  3.      formalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na formaliste ali formalizem: formalistično določilo pravilnika; formalistično pojmovanje problema / formalistična morala / formalistična estetika; formalistična umetnost ◊ ped. formalistično znanje znanje, ki sestoji iz naučenih podatkov brez razumevanja vsebine ♪
  4.      formáten  -tna -o prid. (ȃ) les., v zvezi formatna žaga žaga za izrezovanje polizdelkov določenih oblik in dimenzij: krožna formatna žaga ♪
  5.      fórmati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. teh. izdelovati (livarske) forme: strojno formati 2. redko oblikovati: formati lončeno posodo ♪
  6.      formatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. oblikovalen: formativna sila / formativni proces ♪
  7.      formíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
  8.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  9.      formulácija  -e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti ♪
  10.      formulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati // izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji ♪
  11.      fosfíd  -a m (ȋ) kem. spojina fosforja s kovino: bakrov, železov fosfid / cinkov fosfid hud strup, ki se uporablja za uničevanje miši in podgan ♪
  12.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor ♪
  13.      fótoefékt  -a m (ọ̑-ẹ̑) fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo ♪
  14.      fotografíja  -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije ♪
  15.      fotogrametríja  -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije ♪
  16.      fótogravúra  -e ž (ọ̑-ȗ) tisk. fotokemično prenašanje slik na tiskovno ploščo ali valj: znamke so natisnjene v fotogravuri ♪
  17.      fótolitografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično: znamka je natisnjena v fotolitografiji ♪
  18.      fótoluminiscénca  tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
  19.      fótomateriál  -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
  20.      fótomehánika  -e ž (ọ̑-á) tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene: specializirati se za fotomehaniko ♪
  21.      fotometríja  -e ž (ȋ) fiz. merjenje svetlobe: zaposlitev fizikov pri raziskavi materialov in fotometriji // nauk o tem: sprejeli so nove enote v termiki in fotometriji ♪
  22.      fótomontáža  -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži ♪
  23.      fótosintéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe: vpliv svetlobe na fotosintezo ♪
  24.      fráča  -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
  25.      fragmentárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost fragmentarnega: fragmentarnost pisateljevega dela / fragmentarnost podatkov / knjiga dela vtis fragmentarnosti ♪

   2.331 2.356 2.381 2.406 2.431 2.456 2.481 2.506 2.531 2.556  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA