Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOV (106-130)


  1.      búkovka  -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko ♪
  2.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  3.      búkovniški  -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje ♪
  4.      búkovništvo  -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem ♪
  5.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika ♪
  6.      cerkóvnica  -e ž (ọ̑) redko cerkovnikova žena ♪
  7.      cerkóvnik  -a m (ọ̑) kdor oskrbuje cerkev: cerkovnik ugaša sveče, zvoni poldne; cerkovnik pri podružnici ♪
  8.      cerkóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cerkovnike: opravljati cerkovniške posle / bil je iz cerkovniške družine ♪
  9.      cianovodíkov  -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
  10.      cíkovt  -a m (ȋ) zool. drozg ♪
  11.      cínkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
  12.      cinkovína  -e ž (í) izdelki iz cinka ♪
  13.      crkováti  -újem nedov. (á ȗ) pog. poginjati: prašiči crkujejo kakor muhe ♪
  14.      crkovína  -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino ♪
  15.      cúckovec  -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
  16.      cuckovína  -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino ♪
  17.      čekóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki ♪
  18.      čekóvnopráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje ♪
  19.      četŕtkov  -a -o (ŕ) pridevnik od četrtek: četrtkova izdaja časopisa ♪
  20.      členkovít  -a -o prid. (ȋ) ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov ♪
  21.      človékov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost ♦ jur. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku neglede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Kristus ♪
  22.      črkoválen  -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
  23.      črkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje ♪
  24.      črkováti  -újem nedov. (á ȗ) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo ♪
  25.      črkóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog / črkovna uganka ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA