Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOT (5.449-5.473)


  1.      škrátec  -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec ◊ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus ♪
  2.      škrátelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja; nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj ♪
  3.      škráteljček  -čka [tǝl] m (ȃ) škratek: škrateljčki so radi pomagali dobrim ljudem; bila je majhna kot škrateljček / takega škrateljčka, kot si ti, bomo že ukrotili ♪
  4.      škŕba  -e ž (ŕ) 1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo 2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta ♪
  5.      škŕbati  -am tudi -ljem nedov. (ŕ r̄) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: veter in dež škrbata stare grajske zidove / čevelj je bil tak, kot bi ga miši škrbale ♪
  6.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  7.      škrjánček  -čka m (á) nav. ekspr. škrjanec: škrjanček žvrgoli; poje kot škrjanček ∙ ekspr. kako ščebeta ta škrjanček mlada, živahna ženska ♪
  8.      škrlát  -a m (ȃ) 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti ◊ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke ♪
  9.      škrláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
  10.      škrnícelj  -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev ♪
  11.      škrób  -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah ◊ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih ♪
  12.      škúner  -ja m (ú) navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj 2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les ♪
  13.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek ♪
  14.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen ♪
  15.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪
  16.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno ♪
  17.      šóbiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila ♪
  18.      šója  -e ž (ọ́) gozdna ptica z močnim kljunom in modrimi in črnimi črtastimi peresci na krilih: šoja je zletela z drevesa; oglašanje šoje; lov na šoje; vrešči kot šoja ♪
  19.      šók  -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego ♪
  20.      šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
  21.      šólarček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od šolar: takrat je bil še šolarček; gruča šolarčkov pred šolo; vede se kot šolarček ♪
  22.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
  23.      šôtor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico ∙ ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet ♪
  24.      šovinízem  -zma m (ȋ) prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske ♪
  25.      špáhtel  -tla m (á) nižje pog. lopatica (za strganje, kitanje): špahtel za kitanje / ta slikar je delal več s špahtlom kot s čopičem ♪

   5.324 5.349 5.374 5.399 5.424 5.449 5.474 5.499 5.524 5.549  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA