Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
KOT (51-75)
- kotlárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kotlarje ali kotlarstvo: kotlarsko kladivo, orodje / kotlarski izdelki / kotlarska obrt ♪
- kotlárstvo -a s (ȃ) kotlarska obrt: ukvarja se s kotlarstvom ♪
- kôtlast -a -o prid. (ó) podoben kotlu: kotlasta posoda / kotlasta jama ♪
- kötlaški gl. ketlaški ♪
- kotlét 1 -a m (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti kotlet / svinjski, telečji kotlet / za večerjo je bil svinjski kotlet z omako ♪
- kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete ♪
- kotlíca -e ž (í) knjiž. kotliček: prinesla je kotlico s toplo vodo ◊ geol. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja v rečni strugi ♪
- kotlìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič ♪
- kotlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake ♪
- kotlíčkar -ja m (ȋ) nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar ♪
- kotlína -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina ♪
- kotlínast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kotlino: kotlinasta planota / ima kotlinasto lego ♪
- kotlínica -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
- kotlíšče -a s (í) redko kotlarna, kotlovnica: v kotlišču je bila velika vročina ♪
- kotljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: vneto so kotljali sodčke; denar se je kotljal pod posteljo; pren. premišljeno je kotljal besede iz sebe kotljáti se s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotlja za materjo / okoli ognjišča se kotljajo mačice se valjajo ♪
- kôtlovec -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca ♪
- kotlóven -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje ♪
- kotlovína -e ž (í) redko pločevina za kotle, zlasti bakrena: nerjaveča kotlovina ♪
- kotlovínast -a -o prid. (í) ki je iz kotlovine: kotlovinasta posoda ♪
- kotlóvnica -e ž (ọ̑) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica ♪
- kôtlovski -a -o prid. (ó) redko koteln: kotlovska pločevina ♪
- kótnik -a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov ♪
- kotnják -a m (á) 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki ♪
- kotomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje kotov: šestilo in kotomer / premični kotomer ♪
- kotón -a m (ọ̑) tekst. tanko surovo bombažno platno: rjuhe iz kotona; neskl. pril.: koton stroj stroj za izdelovanje pletenin po kroju ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226