Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOT (301-325)



  1.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
  2.      ángelček  -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
  3.      anglofónski  -a -o prid. (ọ̑) publ. nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države
  4.      anglomán  -a m () kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
  5.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
  6.      antagoníst  -a m () kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
  7.      ántejevski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
  8.      ántialkohólik  -a m (-ọ́) kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
  9.      antikríst  -a m () ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
  10.      antikrístovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri antikristu: antikristovsko početje / antikristovski pogled
  11.      antinómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje
  12.      ántipasát  -a m (-) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
  13.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
  14.      antropologíja  -e ž () veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
  15.      apatríd  -a m () človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti
  16.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  17.      ápnar  tudi apnár -ja m (; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
  18.      apodíktičen  -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
  19.      apologíja  -e ž () knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
  20.      apólonski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
  21.      apórt  -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja
  22.      apozícija  -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
  23.      apretúra  -e ž () 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
  24.      apríl  -a m () četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
  25.      ápsida  in apsída -e ž (; ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA