Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

KOT (199-223)



  1.      sedmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima sedem kotov: narisati sedmerokotnik
  2.      sklokotáti  -ám in -óčem dov., ọ́) nav. ekspr. klokotaje steči: voda je sklokotala po odtočni cevi / vino mu je sklokotalo po grlu
  3.      skokòt  -ôta m ( ó) knjiž., redko galop: pognati konja v skokot
  4.      skòt  skôta in skóta m ( ó, ọ́) 1. knjiž. izrodek: roditi skota / skot domišljije / to niso ljudje, to so skoti 2. zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: skot lisic / večina medvedjih skotov je v januarju kotitev
  5.      skotalíkati  -am dov. () ekspr. skotaliti, zvaliti: skotalikati kamenček v luknjo; jež se je skotalikal po bregu
  6.      skotalíti  -ím dov., skotálil ( í) s kotaljenjem spraviti s česa, kam: skotaliti hlode z voza; skotaliti sod v klet; kovanci so se skotalili pod mizo; kot polna vreča se je skotalil po stopnicah skotalíti se ekspr. s težavo, nerodno priti s česa: počasi se je skotalil s postelje
  7.      skotáti  -ám in skótam dov., ọ̄) nar. skotaliti, zvaliti: skotati sod v klet; skotati se po bregu
  8.      skotítev  -tve ž () glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi
  9.      skotíti  -ím dov., skótil ( í) 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote skotíti se 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi skotèn -êna -o: skoteni mladiči
  10.      skotízem  -zma m () filoz. smer, ki izhaja iz naukov sholastičnega filozofa Scota, po katerih je treba teologijo ločiti od filozofije: predstavniki skotizma; tomizem in skotizem
  11.      skotrljáti  -ám dov.) ekspr. skotaliti, zvaliti: skotrljati kamen v luknjo; jabolka so se skotrljala po bregu
  12.      sladkôta  -e ž (ó) star. sladkoba, sladkost: sladkota grozdja / sladkota ljubezni
  13.      slákota  -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota
  14.      kót  -a m (-ọ́) geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot
  15.      šesterokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem
  16.      šesterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik
  17.      šéstkótnik  -a m (ẹ̑-ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: narisati šestkotnik
  18.      širokokóten  -tna -o prid. (ọ̑) film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa: posneti sliko s širokokotnim objektivom
  19.      širokotelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka
  20.      širokotíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na široki tir: širokotirna proga, železnica / širokotirna lokomotiva
  21.      škóta  -e ž (ọ̄) navt. vrv za napenjanje, premikanje jader
  22.      škótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barvelov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa
  23.      štirikót  -a m (ọ̑) štirikotna ploskev: štirikot dvorišča / smreke rastejo v štirikotu
  24.      štírikóten  -tna -o prid. (-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila
  25.      štírikótnik  -a m (-ọ̑) 1. štirikotna ploskev: štirikotnik dvorišča 2. geom. lik, ki ima štiri kote: narisati štirikotnik

   74 99 124 149 174 199 224 249 274 299  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA