Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Judo (11-35)



  1.      ljudomŕznik  -a m () knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
  2.      ljudomŕzništvo  -a s () knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
  3.      ljudomŕznost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost
  4.      ljudovláda  -e ž () star. republika: Rim za časa ljudovlade // demokracija: zahteve po enakopravnosti in ljudovladi
  5.      ljudoznánstvo  -a s () zastar. etnografija, etnologija, narodopisje: razvoj ljudoznanstva
  6.      ljudožêr  in ljudožér -a m (; ẹ̑) redko ljudožerec: tisti prebivalci so ljudožeri
  7.      ljudožêrec  in ljudožérec in ljudožŕc -rca m (; ẹ̑; ) človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev
  8.      ljudožêrka  in ljudožérka in ljudožŕka -e ž (; ẹ̑; ) ženska oblika od ljudožer(ec): ljudožerci in ljudožerke
  9.      ljudožêrski  in ljudožérski in ljudožŕski -a -o prid. (; ẹ̑; ) nanašajoč se na ljudožer(c)e: ljudožersko pleme / ekspr. pravi ljudožerski zobje veliki, močni
  10.      ljudožêrstvo  in ljudožérstvo in ljudožŕstvo -a s (; ẹ̑; ) pojav, da človek jé človeško meso: ljudožerstvo pri primitivnih plemenih
  11.      prótijúdovski  -a -o prid. (ọ̑-ú) ki je proti Judom: protijudovska gonja
  12.      razljudováti  -újem nedov.) knjiž. delati, povzročati, da kaj ni več naseljeno, poseljeno: vojna razljuduje dežele
  13.      sljúdovec  -vca m (ú) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec
  14.      antropofág  -a m () knjiž. ljudožerec, kanibal
  15.      antropofagíja  -e ž () knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem
  16.      bráda  -e stil.ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čoppog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zaseagr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
  17.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravkabot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
  18.      džudo  ipd. gl. judo ipd.
  19.      gránd hotél  gránd hotéla m (-ẹ̑) navadno pristavek k imenu hotela s tradicijo najbolje in najudobneje urejen hotel: prenočeval je v grand hotelu / Grand hotel Union
  20.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi ( ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen
  21.      judaízem  -zma m () vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
  22.      júdinja  -e ž () pripadnica judovske vere: judje in judinje
  23.      kanibál  tudi kánibal -a m (; ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali
  24.      kanibalízem  -zma m () 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah
  25.      kanibálski  tudi kánibalski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi

   1 11 36  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA