Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (9.526-9.550)


  1.      lútnja  -e ž (ū) muz., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa ♪
  2.      lútnjar  -ja m (ȗ) nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar ♪
  3.      lúžen  -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina / poljud. lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, strok. natrijev hidroksid ♪
  4.      lužílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama ♪
  5.      lúžiški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli ♪
  6.      lúžiškosŕbski  -a -o prid. (ū-ȓ) nanašajoč se na Lužiške Srbe: govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice ♪
  7.      macêsen  -sna m (é) gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa ♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis ♪
  8.      macêsnov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba ♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei ♪
  9.      mácljek  -a [jǝk tudi jek] m (ȃ) nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski ♪
  10.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
  11.      máčehovski  -a -o prid. (á) nav. ekspr. nanašajoč se na mačehe, slabe, neskrbne matere: ta ženska je zanj mačehovska / tedanje oblasti so imele do šolstva mačehovski odnos; ta dejavnost je bila doslej deležna le mačehovske pozornosti / narodnostno zatiranemu ljudstvu mačehovska država / mačehovska zima zelo neugodna máčehovsko prisl.: mačehovsko skrbeti za koga; (po) mačehovsko ravnati s kom ♪
  12.      máčica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice ♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku ♪
  13.      máčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči ● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču) ◊ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu ♪
  14.      máčka  -e ž (ȃ) 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je potiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka // mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade 2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal 3. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka ♪
  15.      máčkica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od mačka: mačkice se igrajo; dekle se je kot mačkica privila k fantu ♪
  16.      máčkin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačkin rep; mačkino mijavkanje ∙ ekspr. to niso mačkine solze to ni majhna, nepomembna stvar ♪
  17.      máčkov 1 -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na maček1: mačkovi kremplji / mačkova lenoba ♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika 2. nar. nanašajoč se na mačkovino ali mačevje: mačkove šibe ♪
  18.      máčkov 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na maček2: bil sem ves mačkov / mačkov ponedeljek ♪
  19.      madáme  [-am] ž neskl. (ȃ) 1. zlasti v francoskem okolju gospa: kar naprej je nekaj pripovedoval madame / kot nagovor poljubljam vam roko, madame; kot pristavek k imenu madame Elza 2. v carski Rusiji privatna vzgojiteljica in učiteljica: njegovi otroci imajo madame ♪
  20.      madeževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo ♪
  21.      madôna  in madóna medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: o madona, tu se bomo pa že najedli 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madona sveta, da človek nima vsaj malo miru 3. izraža podkrepitev trditve: madona, smo utrujeni ♪
  22.      madônca  in madónca medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem 3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni ♪
  23.      madrigálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi ♪
  24.      madžarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo ♪
  25.      madžarón  -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke ♪

   9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA