Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (8.201-8.225)


  1.      kopáč  -a m (á) 1. delavec, ki koplje: na cesti delajo kopači / kopači so že na njivi / že dolgo let je kopač v rudniku; jamski kopač 2. redko kopača: kopati s kopači / gnojni kopač ◊ teh. rotacijski kopač ekskavator z večjimi zajemalkami ♪
  2.      kopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona ♪
  3.      kopalíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopališče: kopališka ureditev / kopališki gostje; kopališki zdravnik / kopališka uprava / to je kopališki kraj ♪
  4.      kopálnica  -e ž (ȃ) prostor za umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem: umiva se v kopalnici; išče sobo s souporabo kopalnice ♪
  5.      kopánja  -e ž (á) 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal ◊ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode ♪
  6.      kopáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kopače ali kopanje: kopaško delo / kopaško orodje ♪
  7.      kópati  tudi kopáti -am in -ljem nedov. (ọ́ á ọ́) v vodi odstranjevati umazanijo s telesa: mati kopa otroka; kopati bolnika; pogosto se umivati in kopati / ob reki kopajo konje // dajati telo ali del telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: roko mora kopati dvakrat na dan; ozebline kopa izmenoma v topli in hladni vodi ♦ fot. kopati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; izpirati film kópati se tudi kopáti se 1. biti, gibati se v vodi zaradi osvežitve, krepitve: tam se kopa in sonči mnogo ljudi / rad se kopa / po kosilu sta se šla kopat; pren., ekspr. v morju se je kopal mesec // ekspr. valjati se, (navadno) v sipki snovi: pred hišo so se v pesku kopale kokoši 2. ekspr., s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža veliko količino, množino česa: mesto se kopa v jutranjem soncu; pokrajina se je kopala v bleščeči svetlobi / hribovje se kopa v prvem zelenju / kopati se v bogastvu, zlatu / kopal se je v znoju / kopala se je v sreči zelo je bila srečna ● vznes. domovina se kopa v krvi v domovini so hudi, težki boji; ekspr. on misli, da se kopava v mleku da sva bogata, da se nama dobro godi; ekspr. njene oči se kopajo v solzah so polne solz kopajóč -a -e: delal je, kopajoč se v potu; kričanje kopajočih se otrok je potihnilo ♪
  8.      kopáti  kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke ♪
  9.      kopél  tudi kópel -éli [druga oblika eu̯] ž (ẹ̑; ọ́ ẹ̑) 1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi // s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel ∙ vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja 2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališči ◊ agr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit ♪
  10.      kôpen  -pna -o tudi -ó prid. (ó) 1. na katerem je sneg skopnel: kopni travniki; izpod snega se je ponekod že videla kopna zemlja; cesta je kopna 2. nanašajoč se na kopno 1: kopni promet / sklenjena površina kopnega sveta; govorili so o petnajstih odstotkih kopne zemlje ♦ meteor. kopni veter veter, ki piha s kopnega na morje kopnó in kôpno prisl., v povedni rabi: ko je bilo kopno, so začeli z delom; prim. kopno ♪
  11.      kôpenski  in kópenski -a -o [pǝn] prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na kopno: kopenske rastline, živali; ladja za prevoz kopenskih vozil ♦ ptt kopenska pošta; voj. kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem ♪
  12.      kopíca 2 -e ž (í) nav. mn., etn. kratka, čez gleženj segajoča nogavica iz domače volne s prišitim podplatom: obuti kopice ♪
  13.      kopíčiti  -im nedov. (í ȋ) spravljati na kup: hudourniki kopičijo skale v dolini; na nebu se kopičijo oblaki / kopičiti blago v skladiščih // nabirati v veliko količino: kopičiti denar, kapital / alge kopičijo jod v svojih celicah ♪
  14.      kópija  -e ž (ọ́) 1. izdelek, ki nastane pri kopiranju: narediti dve kopiji načrta; predložil je kopijo spričevala / dvajset kopij filma / arhivska kopija najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu 2. besedilo, napisano ali natipkano hkrati z originalom z uporabo papirja za kopiranje: kopija ni bila čista / delati kopije / tipkal je v petih kopijah izvodih / papir za kopije papir, na katerega se kopira 3. z rodilnikom kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopija slike se mu je posrečila; dobre, slabe kopije fresk / vozilo je kopija fiata ● ekspr. hči je prava kopija svojega očeta zelo mu je podobna ◊ film. delovna kopija filma prva, še neozvočena kopija; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; geod. kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; teh. galvanoplastična kopija ♪
  15.      kopína  -e ž (í) nar. robida, robidnica: kopine že zorijo / svet je zarasel s kopinami ♪
  16.      kopírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: kopirati dokumente, načrte; kopirati in razmnoževati ♦ fot. delati neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenašati negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo 2. pog. prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisovati: učenec je risbo kopiral 3. delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopirati srednjeveške freske / odlično kopira naravo 4. pog. posnemati, oponašati: kopira njegovo hojo, navade; kopirati koga v vedenju kopíran -a -o: hranijo kopirane freske ♪
  17.      kopíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj ◊ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje ♪
  18.      kopíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se je žgala (oglarska) kopa: oglje so kuhali na več kopiščih; poraslo kopišče 2. kraj, prostor, kjer se postavljajo kope, kopice: na kopišču je tlačil seno ♪
  19.      kopítar  -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren) ♪
  20.      kopítati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita 2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami ♪
  21.      kopíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (konjsko) kopito: kopitna roževina ♦ anat. kopitni sklep gibljivi sklep kopita z delom noge tik nad njim; kopitna kost; vet. kopitni nož nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita; kopitne klešče ♪
  22.      kopítiti  -im nedov. (í ȋ) nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: počasi je kopitil skozi okno / otrok rad kopiti po očetu // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: konj je kopitil po cesti navzgor kopítiti se nabirati se na (konjskem) kopitu: konju se je sneg kopitil ♪
  23.      kopitljáč  -a m (á) ekspr., redko konj: gledal je tega trzajočega kopitljača ♪
  24.      kopitljáček  -čka m (á) ekspr. otrok, ki pobrcava, brca: naš kopitljaček se spet joka ♪
  25.      kopíto  -a s (í) 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit ♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito // ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito ● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi ♪

   8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA