Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (7.531-7.555)


  1.      klasifikácija  -e ž (á) 1. razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti: klasifikacija blaga; klasifikacija zemljišč / klasifikacija konj na pasme; gre za klasifikacijo dejavnosti po panogah / to ni kriterij za razredno klasifikacijo opredelitev, uvrstitev ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; jur. antropološka klasifikacija hudodelcev 2. knjiž., redko ocenitev, ovrednotenje: klasifikacija rezultatov testiranja / klasifikacija vedenja ocenitev, redovanje ♪
  2.      klasifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem ♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso ♪
  3.      klásik  -a m (á) 1. umetnik del iz dobe starih Grkov in Rimljanov: grški klasiki so ga navduševali; posnemanje klasikov 2. navadno s prilastkom avtor del, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: prebira ruske klasike; dela slovenskih klasikov / publ. klasiki marksizma ♪
  4.      klásika  -e ž (á) 1. doba starih Grkov in Rimljanov: živel je v klasiki / ljubitelj stare grške klasike umetniških del iz te dobe 2. dela, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: antologija jugoslovanske klasike // doba nastanka takih del: mojstri dunajske klasike; začetek glasbene klasike na Slovenskem / glasbena klasika je izpodrinila barok umetnostni slog te dobe ♪
  5.      kláteški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi ♪
  6.      kláteštvo  -a s (ȃ) klateško življenje: odpovedal se je klateštvu / prijeli so jo zaradi klateštva ♪
  7.      kláti  kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati // ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti ● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži klán -a -o: klane deščice ♪
  8.      klatíti  in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi ♪
  9.      klativíteški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih ♪
  10.      kláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali ♪
  11.      klavikórd  -a m (ọ̑) muz., nekdaj glasbilo s strunami in kovinskimi ploščicami, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: igrati (na) klavikord ♪
  12.      klavír  -ja m (ȋ) glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati; ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavir ♦ muz. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah ♪
  13.      klavírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba ♪
  14.      klávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
  15.      klávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož ♪
  16.      klavzúra  -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
  17.      klécati  -am nedov. (ẹ̄) nehote, sunkovito upogibati nogo v kolenu, zlasti med hojo: ves čas je klecal / ekspr. klecati od utrujenosti biti zelo utrujen / noge so nam klecale // ekspr. počasi, okorno stopati: rudarji so trudni klecali iz jam; po cesti kleca tovorna živina klecajóč -a -e: stopati s klecajočimi koraki; klecajoča hoja ♪
  18.      klécav  -a -o prid. (ẹ̄) ki (rad) kleca: klecav berač / klecave noge / prišel je s klecavimi koraki klecajočimi ♪
  19.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪
  20.      klečánje  -a s (ȃ) glagolnik od klečati: od klečanja so jo bolela kolena ♪
  21.      klečeplástvo  -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
  22.      klečeplázec  -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
  23.      klečeplázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma klečeplázno prisl.: vedel se je zelo klečeplazno ♪
  24.      klečepláziti  -im nedov. (á ȃ) slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom // redko pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje ● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje ♪
  25.      klečepláznost  -i ž (ā) slabš. lastnost klečeplaznega človeka: njegova klečeplaznost jo je bolela ♪

   7.406 7.431 7.456 7.481 7.506 7.531 7.556 7.581 7.606 7.631  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA