Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (7.431-7.455)


  1.      képa  -e ž (ẹ́) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo masti; otiral se je s kepo konjske žime / črne kepe premoga kosi / sladkor je v kepah kepast / zmečkati kaj v kepo 3. kos sprijete prsti; gruda: na njivi tolče kepe; trda, velika kepa 4. v zvezi snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih: na mizi ima vazo s sneženimi kepami ♪
  2.      képast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kepo: kepasta zemlja / kepast premog ki je v kepah / na nebu so bili črni, kepasti oblaki kopasti ♪
  3.      képati  -am nedov. (ẹ̄) metati kepe (snega): spet ga kepa; otroci se kepajo ♪
  4.      kerámičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika ♪
  5.      kêrub  -a m (ȇ) rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba ♪
  6.      kêrubski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kerube: kerubski spev / ima obrazek s kerubsko milino ♪
  7.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona ♪
  8.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega ♪
  9.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni ♪
  10.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
  11.      kibernétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij ♪
  12.      kíbic  -a m (ȋ) žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic // kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici ♪
  13.      kibicírati  -am nedov. (ȋ) žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah // ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše ♪
  14.      kíčast  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki je brez umetniške vrednosti: prodajajo kičaste izdelke, okraske; ima kičaste figure iz porcelana; kičasta slika / piše kičaste zgodbe ♪
  15.      kífeljc  -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
  16.      kífeljček  -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
  17.      kiklópski  tudi ciklópski -a -o prid. (ọ̑) knjiž., ekspr. nenavadno velik, velikanski: strmeli so nad temi kiklopskimi spomeniki; kiklopski gorski velikani ♦ arhit. kiklopski zid zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami ♪
  18.      kílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kila1: kilna oteklina ♦ med. kilni pas ♪
  19.      kilo...  ali kílo... in kilo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na tisoč: kilocikel, kilopondmeter ♪
  20.      kilográm  tudi kílogram -a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki ga hranijo v mednarodnem uradu za mere in uteži ♪
  21.      kilográmski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kilogram: kilogramski zavoj cigaret / kilogramska utež ♦ fiz. kilogramska kalorija kilokalorija ♪
  22.      kílokaloríja  -e ž (ȋ-ȋ) fiz. enota za merjenje toplote, približno 4.200 joulov ♪
  23.      kilométer  -tra m (ẹ̄) 1. dolžinska mera, 1.000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer ∙ pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozil ♦ žel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km 2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči ♪
  24.      kilométrski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na kilometer: kilometrska razdalja / kilometrska tarifa / kilometrski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v kilometrih ♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov 2. ekspr. zelo dolg: kilometrski trak / kilometrska salama / vedno ima kilometrske govore obširne, obsežne ♪
  25.      kílopóndméter  -tra m (ȋ-ọ̑-ẹ̄) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, približno 10 joulov ♪

   7.306 7.331 7.356 7.381 7.406 7.431 7.456 7.481 7.506 7.531  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA