Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (601-625)
- amino... ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
- amnestíja -e ž (ȋ) delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike ♪
- amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali amnestíran -a -o: amnestirane osebe ♪
- amnezíja -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija ♪
- ámok -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka ♪
- amónijev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli ♪
- àmoralízem -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem ♪
- Ámorjev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip ∙ knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je ♪
- amortizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
- àmpak prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten! 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne! ♪
- àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska;
ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
- amplifikácija -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
- amplitúda -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
- amplitúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja ♪
- amputácija -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija ♪
- amputacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amputacijo: amputacijski štrcelj ♦ med. amputacijski nož ♪
- amputírati -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste amputíran -a -o: amputirano stopalo ♪
- anabaptístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem: anabaptistična sekta ♪
- anabaptístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anabaptiste ♪
- anafilaksíja -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo ♪
- anafóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na anaforo: anaforična stanca ◊ lingv. anaforični zaimek zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede ♪
- anagráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na anagraf: anagrafski podatki / anagrafski urad ♪
- anagrám -a m (ȃ) s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami ♪
- anahronízem -zma m (ȋ) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo ♪
- anakreóntski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika; anakreontska pesem ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701