Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (5.976-6.000)

5976.      injekcíjski  in injékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na injekcijo: injekcijska igla / opraviti injekcijska dela na hidrocentrali ♪
5977.      injéktor  -ja m (ẹ́) grad. stroj za injiciranje: utrjevati z injektorji ◊ agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo, brizgalnik; strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino ♪
5978.      injicíranje  -a s (ȋ) glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem ♪
5979.      injúrija  -e ž (ū) jur. razžalitev: ugotoviti injurijo / realna injurija z žaljivim ravnanjem, dejanska razžalitev; verbalna injurija z žaljivimi besedami, besedna razžalitev ♪
5980.      inkasánt  -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
5981.      inkasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪
5982.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo ♪
5983.      inklinírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
5984.      inkluzíja  in inklúzija -e ž (ȋ; ú) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo ♪
5985.      inkluzívno  prisl. (ȋ) knjiž. vključno, vštevši: prošnjo je treba oddati inkluzivno do 20. januarja ♪
5986.      ìnkoherénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko medsebojna nepovezanost, neodvisnost: inkoherenca njegovih misli se kaže v nasprotujočem si pojasnjevanju enakih pojavov ♪
5987.      ìnkompatibílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije ♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila ♪
5988.      ìnkongruénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž., redko neskladnost, neujemanje: inkongruenca med ceno in vrednostjo ♪
5989.      ìnkongruénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike ♪
5990.      ínkovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej ♪
5991.      inkrét  -a m (ẹ̑) biol. snov, ki jo žleze z notranjim izločanjem izločajo neposredno v kri ali mezgo: inkret žleze ščitnice ♪
5992.      inkrustácija  -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih ♪
5993.      inkrustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika ♪
5994.      inkrustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada ♪
5995.      inkubácija  -e ž (á) 1. med. čas od okužbe do izbruha bolezni: inkubacija je, traja od deset do štirinajst dni / v inkubaciji sprejete bolnike so takoj izolirali 2. pri starih Grkih in Rimljanih ležanje in izzvano spanje bolnikov v templju v pričakovanju božje pomoči za ozdravljenje: bolniki so darovali bogovom pred inkubacijo ali po njej ♪
5996.      inkubacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkubacijo: inkubacijsko stanje / inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni ♪
5997.      inkubátor  -ja m (ȃ) 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci ◊ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur ♪
5998.      inkvizícija  -e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva ♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka katoliške cerkve 2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija ♪
5999.      inkvizicíjski  tudi inkvizícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode ♦ jur. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti ♪
6000.      inkvizítor  -ja m (ȋ) 1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije 2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje ♪

   5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076