Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (506-530)



  1.      akvarél  -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
  2.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
  3.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
  4.      akvárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
  5.      alabástrov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
  6.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  7.      alarmánten  -tna -o prid. () ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni
  8.      alármen  -mna -o prid. () nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
  9.      alarmírati  -am dov. in nedov. () nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana
  10.      albánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik; albanska meja
  11.      álbatros  -a m () zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros; orjaški albatrosi
  12.      albumínski  -a -o prid. () nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo
  13.      álbumski  -a -o prid. () nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi
  14.      aldehíd  -a m () kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline; uporaba aldehidov
  15.      aldehíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina
  16.      alegóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela
  17.      aleksandrínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
  18.      alelúja  -e ž () rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko nočetn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
  19.      alelúja  medm. () rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
  20.      alergén  -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
  21.      alêrgičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
  22.      álfa  -e ž, tudi neskl. () prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
  23.      algebráičen  -čna -o prid. (á) mat. nanašajoč se na algebro: algebraična enačba / algebraično število
  24.      algebrájski  -a -o prid. () mat. nanašajoč se na algebro: algebrajska enačba, funkcija
  25.      algébrski  -a -o prid. (ẹ̑) mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko število algébrsko prisl.: seštevati algebrsko

   381 406 431 456 481 506 531 556 581 606  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA