Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (501-525)
- akút -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija ♪
- akutírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik ♪
- akvadúkt -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov ♪
- akvalúnga -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo ♪
- akvamarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta ♪
- akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice ♪
- akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve ♪
- akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
- akvárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda ♪
- alabástrov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna ♪
- alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
- alarmánten -tna -o prid. (ȃ) ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni ♪
- alármen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov ♪
- alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana ♪
- albánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik; albanska meja ♪
- álbatros -a m (ȃ) zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros; orjaški albatrosi ♪
- albumínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo ♪
- álbumski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi ♪
- aldehíd -a m (ȋ) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline; uporaba aldehidov ♪
- aldehíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina ♪
- alegóričen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela ♪
- aleksandrínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici ♪
- alelúja -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč ♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč ♪
- alelúja medm. (ȗ) rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja ♪
- alergén -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601