Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (3.901-3.925)
- eléktrojêklo in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla ♪
- eléktrokávstika -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok ♪
- eléktrokémičen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija ♪
- elektrolíten -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
- elektrolítski -a -o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo ♪
- elektrolízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra ♪
- eléktromagnéten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
- eléktromagnétski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
- elektromehánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
- eléktrometalurgíja -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
- eléktromotóren -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak ♪
- eléktromotórski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorska gred; elektromotorsko navitje / črpalna naprava na elektromotorski pogon elektromotorni ♪
- elektrónka -e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; plinska elektronka katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; snemalna elektronka ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; vakuumska elektronka pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ♪
- elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
- eléktropéč in eléktro péč -í ž (ẹ̑-ẹ̑) metal. peč za ogrevanje in taljenje kovin z električno energijo: v železarni je začela obratovati nova elektropeč ♪
- eléktroporcelán -a m (ẹ̑-ȃ) porcelan za električno izolacijo: proizvajati elektroporcelan; tovarna elektroporcelana ♪
- eléktrostátičen -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrostatika: elektrostatično polje / elektrostatični generator, voltmeter ♪
- eléktrostátika -e ž (ẹ̑-á) veda o mirujočih elektrinah, o stalnih električnih poljih: elektrostatika in elektrodinamika ♪
- eléktrostrôjen -jna -o prid. (ẹ̑-ȏ) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik ♪
- eléktrotéhničen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šola ♦ teh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki ♪
- eléktrotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́) 1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike 2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka ♪
- eléktrotéhniški -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehnike: elektrotehniški inštitut; elektrotehniški slovar; elektrotehniška šola / elektrotehniški izdelki elektrotehnični ♪
- eléktroterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje z električnim tokom: predpisati kopeli in elektroterapijo; oddelek za elektroterapijo ♪
- eléktrotêrmičen -čna -o prid. (ẹ̑-é) nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrotermija: elektrotermičen proces / elektrotermični aparati ♪
- elemènt -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se
elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊
bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001