Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (381-405)



  1.      adoptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
  2.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
  3.      adrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
  4.      adresírati  -am dov. in nedov. () napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
  5.      adsorpcíjski  tudi adsórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
  6.      advênten  tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi
  7.      adventístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
  8.      adverzatíven  -vna -o prid. () nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja ♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje
  9.      advokát  -a m () kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
  10.      advokátski  -a -o prid. () nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna
  11.      aero...  ali áero... in aêro... prvi del zloženk (; ) 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
  12.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
  13.      aerodrómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
  14.      aerofág  -a m () med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
  15.      áerolínija  in aêrolínija -e ž (-í; -í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
  16.      aerolít  -a m () petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
  17.      aeronávtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
  18.      aeroplánski  -a -o prid. () nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
  19.      áerostátičen  in aêrostátičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
  20.      áerostátika  in aêrostátika -e ž (-á; -á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
  21.      áerotáksi  in aêrotáksi -ja m (-; -) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
  22.      afektácija  -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
  23.      afektíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
  24.      afêra  -e ž () pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
  25.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb

   256 281 306 331 356 381 406 431 456 481  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA