Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (3.506-3.530)


  1.      dróbež  -a m (ọ̑) nar. majhni otroci; drobiž: vzela [je] najmanjšega na roke, ga poljubila na mrzla usta in dejala s smehljajem proti drugim, ki so stali v vrsti pred njo: »No, drobež, ali ste le prišli.« (Prežihov) ♪
  2.      drobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od drobiti: preprečiti nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev; drobitev industrijskih organizacij; drobitev delovnega procesa / drobitev kamenja ♪
  3.      drobíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas // publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo // knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale 2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake 3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila // ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem // ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko 4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi 5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi ◊ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje drobèč -éča -e: v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki ♪
  4.      drobížen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drobiž: drobižen denar / drobižno delo ◊ bot. drobižna pijavčnica na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti, Lysimachia nummularia ♪
  5.      drobljánček  -čka m (á) manjšalnica od drobljanec: drobljančka sta se je držala za krilo; jokajoči drobljanček / drobljančki kruha ♪
  6.      drobnaríja  tudi drobnjaríja -e ž (ȋ) 1. droben, navadno malo vreden predmet: sam si je znal narediti marsikako drobnarijo; vse drobnarije iz žepov je zložil na mizo; trgovec z drobnarijami / ekspr. objavil je že vrsto drobnarij krajših literarnih sestavkov // ed. več drobnarij, drobnarije: pospravi vso to drobnarijo; predali so bili polni različne drobnarije 2. kar je malo pomembno, nepomembno: takšne drobnarije naj te nikar ne vznemirjajo; pripovedovala jim je vse mogoče drobnarije; zaradi drobnarij pozabljajo na velike stvari; rad se je pogovarjal o vseh teh drobnarijah ♪
  7.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami ♪
  8.      drobníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz ♪
  9.      drobníca  tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico ♪
  10.      drobníčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti: sinice čez dan nenehno drobničijo s svojim cicanjem (M. Kranjec) ♪
  11.      drobnjád  -i ž (ȃ) 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija ◊ gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les ♪
  12.      drobnjákarski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drobnjakarje ali drobnjakarstvo: drobnjakarska miselnost / drobnjakarski politik; drobnjakarska kritika / težko je delati s tem drobnjakarskim človekom pretirano natančnim 2. publ. ki obravnava stvari, vprašanja posamezno, ne povezano: drobnjakarski gospodarski prakticizem; drobnjakarsko reševanje stvari ♪
  13.      drobnjáva  -e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico; brskati po kupu zavrženih drobnjav; gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke // ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo; za vsako drobnjavo se razburja ♪
  14.      drobno...  ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat; drobnoblagoven, drobnolastniški ♪
  15.      drôbnoburžoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobno buržoazijo: nesprejemljivi drobnoburžoazni nazori sindikalistov; izhaja iz drobnoburžoaznega okolja / drobnoburžoazni kritiki marksizma; drobnoburžoazna inteligenca; drobnoburžoazne stranke, težnje ♪
  16.      drobnogléden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na drobnogled; mikroskopski: drobnogledne raziskave / redko drobnogledne črke zelo majhne, komaj vidne 2. ki drobno gleda: drobnogleden možic ♪
  17.      drôbnokapitalístičen  -čna -o prid. (ó-í) nanašajoč se na drobne kapitaliste: drobnokapitalistična miselnost / drobnokapitalistična proizvodnja ♪
  18.      drôbnolastníški  -a -o prid. (ó-ȋ) nanašajoč se na drobne lastnike ali drobno lastništvo: drobnolastniški sloji prebivalstva; drobnolastniška struktura kmetijstva / drobnolastniška miselnost ♪
  19.      drôbnoproizvajálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobne proizvajalce: drobnoproizvajalski sloj prebivalstva ♪
  20.      drobnôta  -e ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost: očarala ga je s svojo drobnoto ♪
  21.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo ♪
  22.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
  23.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo ♪
  24.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo ♪
  25.      drogeríja  -e ž (ȋ) trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji ♪

   3.381 3.406 3.431 3.456 3.481 3.506 3.531 3.556 3.581 3.606  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA