Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (3.056-3.080)



  1.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  2.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  3.      diskriminátorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  4.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovoriliekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena
  5.      diskusíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskusijo: diskusijski krožek; diskusijski sestanki so bili zelo obiskani; diskusijski večer / diskusijska snov
  6.      dislocírati  -am dov. in nedov. () publ. postaviti, namestiti na drug kraj: tovarna je dislocirala del svoje proizvodnje dislocíran -a -o: šola ima tudi dislocirane oddelke; v mestu je bil dislociran prvi bataljon desetega regimenta; letala so dislocirana na raznih krajih razmeščena, razporejena
  7.      dislokacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dislokacijo: dislokacijski načrt / dislokacijska ploskev
  8.      disociacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja
  9.      disonánca  -e ž () 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja
  10.      disonánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli
  11.      disonírati  -am nedov. () muz. disonantno zveneti: glasovi disonirajo
  12.      dispanzêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dispanzer: dispanzerski zdravnik / razširitev dispanzerske in preventivne službe
  13.      disparáten  -tna -o prid. () knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna
  14.      dispéčerski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dispečerje: to je naloga dispečerske skupine / dispečerski center; dispečerska služba
  15.      dispepsíja  -e ž () med. prebavne motnje: taka hrana lahko povzroči dispepsijo
  16.      dispêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na disperzija 1: disperzno stanje / disperzni sistem disperzija; disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
  17.      disperzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na disperzija 1: disperzijski postopek / disperzijsko barvilo netopno barvilo, ki se v vodi razprši; disperzijsko sredstvo snov, v kateri je druga snov razpršena
  18.      dispnóičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dispnoo: dispnoičen bolnik / dispnoično dihanje
  19.      disponírati  -am nedov. in dov. () imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo
  20.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju
  21.      dispozicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dispozicijo: dispozicijska teorija o vzrokih zločinstva / dispozicijski črteži ◊ ekon. dispozicijski fond fond, s katerim vodilni organi prosto razpolagajo
  22.      dispropórc  -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti
  23.      distánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu
  24.      distingvíranost  -i ž () knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem
  25.      distonírati  -am dov. in nedov. () muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali

   2.931 2.956 2.981 3.006 3.031 3.056 3.081 3.106 3.131 3.156  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA