Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (2.781-2.805)


  1.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
  2.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten ♪
  3.      desetárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na desetarje: desetarski tečaj / desetarska služba ♪
  4.      desétek  tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ȇ) 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo ♪
  5.      desetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število deset: deseteroboj, deseterostop; deseteronožec ♪
  6.      deseterostòp  -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb: odred je korakal mimo v dolgih deseterostopih ♪
  7.      desêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu deset: desetega [10.] marca; ob deseti (uri) 10h; 22h; v desetem letu; izbrati vsakega desetega / deseti del česa desetina ● ekspr. šola mu je deseta briga prav nič se ne zmeni zanjo; deseta maša v krščanskem okolju maša ob desetih ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu ♪
  8.      desetíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na desetica 1: desetično mesto številke ♪
  9.      desetínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število ♪
  10.      desétkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo ♪
  11.      desétkraten  tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati ♪
  12.      desétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na desetnike: desetniški našitki / desetniška usoda ♪
  13.      desétpŕsten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok: desetprstni sistem tipkanja; obvladati desetprstno pisanje na pisalnem stroju desétpŕstno prisl.: tipkati desetprstno ♪
  14.      deséttisočglàv  in deséttisočgláv -áva -o prid. (ẹ̑-ȁ ẹ̑-á; ẹ̑-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tam se pasejo desettisočglave črede; na trgu se je zbrala desettisočglava množica ♪
  15.      deséttisočlétje  -a s (ẹ̑-ẹ̑) doba, ki traja deset tisoč let: starost lobanj so ocenili na več desettisočletij / ekspr.: ljudje prebivajo tod tisočletja in desettisočletja; te pogoje je ustvarila narava v desettisočletjih razvoja ♪
  16.      deséttísočnik  -a m (ẹ̑-ȋ) ekspr. pripadnik najbogatejšega in najvplivnejšega družbenega sloja: ti problemi zadevajo samo najvišje desettisočnike; oblastno vedenje desettisočnikov ♪
  17.      design  -a [dizájn] m (ȃ) arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjal se je z designom / pohištvo ima dober design ♪
  18.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  19.      deskrípcija  -e ž (í) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis: podrobna deskripcija okolja; avtorjeva pripoved je zdrknila na raven filmske deskripcije; ekspr. omejil se je na golo deskripcijo ♪
  20.      deskriptíva  -e ž (ȋ) knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa: na prvi stopnji študija je prevladovala deskriptiva ♪
  21.      deskriptívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deskriptivnega, opisnost: racionalna deskriptivnost lirike; deskriptivnost romana / ekspr. z golo deskriptivnostjo ni mogel doseči zaželenega učinka ♪
  22.      deskríptor  -ja m (ȋ) biblio. značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in omogoča iskanje želene informacije: iskati podatke s pomočjo deskriptorjev; seznam, slovar deskriptorjev ♪
  23.      désna  -e ž, désnih (ẹ́) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno ● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih ◊ obrt. plete same desne desne petlje ♪
  24.      désni  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
  25.      desníca  -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪

   2.656 2.681 2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA