Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (26-50)

26.      jógijevec  -vca m (ọ̑) knjiž., redko jogi¹: indijski jogijevci ♪
27.      jógurt  -a m (ọ̑) kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt; postreči z jogurtom / sadni jogurt ♪
28.      jóh  -a m (ọ̑) nar., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: dokupil je nekaj johov zemlje ♪
29.      jòh  medm. (ȍ) star. joj, jeh: joh, to je prehudo zame / o joh, prejoh, kakšna sramota ♪
30.      jóhnson  -a [džon-] m (ọ̑) žarg., teh. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov ♪
31.      jóint  -a [džoint] m (ọ̑) žarg. cigareta iz marihuane, hašiša: kadilci si zvijajo jointe ♪
32.      jòj  tudi jój m neskl. (ȍ; ọ̑) ekspr. jok, tarnanje, vpitje: ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj ♪
33.      jòj  tudi jój medm. (ȍ; ọ̑) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, kakšna nesreča; joj, vam je slabo? / joj, prejoj // izraža začudenje, presenečenje: joj, kako so jagode dobre; joj, koliko si naredil 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, kako boli 3. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa: če se ne vrneš pravi čas, bo joj / preklinjal je, da je bilo joj // z dajalnikom izraža veliko trpljenje, žalost: joj meni, vsi so me zapustili; star. joj si ga njim ♪
34.      jòjhata  tudi jójhata medm. (ȍ; ọ̑) star. joj, jej: jojhata, gorje meni / jojhata, ura je že minila ♪
35.      jòjme  tudi jójme medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojme, ključ sem izgubila ♪
36.      jòjmene  tudi jójmene medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče ♪
37.      jòjna  tudi jójna medm. (ȍ; ọ̑) izraža začudenje, presenečenje: jojna, kakšnega konja imate ♪
38.      jojó  -ja m (ọ̑) igrača z dvema kolutoma na skupni osi, na kateri se odvija ali navija vrvica: balončki in jojoji ♪
39.      jók  -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje ∙ ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost // glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona ♪
40.      jòk  medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
41.      jokánje  tudi jókanje -a s (ȃ; ọ́) glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra ♪
42.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
43.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
44.      jokávec  -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
45.      jokávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
46.      jokávost  -i ž (á) 1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok 2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost ♪
47.      jokávt  -a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt ♪
48.      jókcati  -am in jókcati se -am se nedov. (ọ̑) otr. jokati: zdaj jokca, zdaj se smejčka; ne jokcaj, fantek / ekspr. nikogar nima, ki bi jokcal za njo ♪
49.      jókec  -kca m (ọ̑) 1. otr. jok: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec 2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere ♪
50.      jóker  -ja [džoker] m (ọ̄) igr., pri nekaterih igrah s kartami igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226