Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (256-280) 
- sedánjost -i [tudi sǝd] ž (ā) 1. čas, ki je zdaj: opisovati sedanjost; sedanjost in prihodnost / dejanje poteka v sedanjosti ∙ te stvari odkriva šele sedanjost postajajo znane šele zdaj 2. obstoj, stanje česa v tem času: sedanjost človeštva / uživati veselo sedanjost ♪
- sedánjosten -tna -o [tudi sǝd] prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja ♪
- senjór in señór -a in -ja [-njor] m (ọ̑) v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez ♪
- senjóra in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores ♪
- senjoríta in señoríta -e [-njo-] ž (ȋ) v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples ♪
- sinjor ipd. gl. signor ipd. ♪
- skijöring -a [skjéring] m (ẹ̑) šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko: ukvarjati se s skijöringom ♪
- sovinjon gl. sauvignon ♪
- spótjo in s pótjo tudi spotjó in s potjó prisl. (ọ̑; ọ́) spotoma, gredoč: spotjo se lahko oglasiš pri nas / spotjo se je premislil in se vrnil; prim. pot ♪
- sprejòh medm. (ȍ) star., v zvezi z joh prejoj: joh, sprejoh, kaj bo z nami ♪
- stavkujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́) neprav. stavkajoč: stavkujoči delavci; sam.: zahteve stavkujočih ♪
- stómilijonína -e ž (ọ̑-í) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijonina sekunde ♪
- stómilijonínka -e ž (ọ̑-ȋ) del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijoninka centimetra, grama ♪
- stómilijónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba ♪
- svôjost -i ž (ó) knjiž. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste: njegova svojost jo privlači; svojost oblačenja / pogrkovanje je njihova družinska svojost značilnost; razčlenjevanje osebnosti in njenih svojosti posebnih lastnosti / ima to svojost, da takoj spozna človeka posebno lastnost, sposobnost 2. neodvisnost, samostojnost: ozemlje je končno dobilo svojost ♪
- šampinjón -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
- šinjón -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon ♪
- šjór -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
- šjóra -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija ♪
- škorpijón -a m (ọ̑) 1. žival s strupnico in navzgor obrnjenim želom na koncu dolgega členastega zadka: škorpijon ga je pičil 2. slabš. hudoben, zloben človek: pravi škorpijon je / kot psovka ti prekleti škorpijon ◊ astr. Škorpijon osmo ozvezdje živalskega kroga; zgod. škorpijon biču podobna mučilna priprava s petimi ali šestimi verigami ali vrvmi s konicami na koncu; zool. škorpijoni pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; ščipalec ♪
- škorpijónka -e ž (ọ̑) 1. samica škorpijona: škorpijon in škorpijonka 2. slabš. hudobna, zlobna ženska: kako moreš živeti s to škorpijonko ♪
- škorpijónov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škorpijone: škorpijonov pik ∙ nekdaj namazati rano s škorpijonovim oljem z oljem, v katero so bili namočeni škorpijoni ♪
- škorpijónski -a -o prid. (ọ̑) 1. tak kot pri škorpijonu: na sliki je bilo bitje s škorpijonskim repom 2. slabš. hudoben, zloben: škorpijonski človek ♪
- španjólec -lca m (ọ̑) knjiž. vino iz Španije: vrč španjolca ♪
- španjólski -a -o prid. (ọ̑) zastar. španski: španjolski jezik; španjolska zgodovina / španjolska vina ♪
131 156 181 206 231 256 281 306 331 356 
