Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (2.531-2.555)


  1.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪
  2.      débeten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
  3.      deblák  -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
  4.      dèbrski  in débrski -a -o [kratko naglašeno dǝb] prid. (ǝ̄; ẹ̄) nanašajoč se na deber: debrsko dno / debrska dolina ♪
  5.      debutántka  in debitántka -e [debit-] ž (ā) ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica: debutantka se je dobro vživela v svojo vlogo ♪
  6.      debutántski  in debitántski -a -o [debit-] prid. (ā) nanašajoč se na debutante ali debut: debutantski nastop; debutantska vloga; debutantsko delo ♪
  7.      decêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na december: mrzel decembrski dan; decembrsko vreme / decembrska številka časopisa ♪
  8.      decemvirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik ♪
  9.      decentralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
  10.      decentralizácija  -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪
  11.      decentralizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces ♪
  12.      decentralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
  13.      décilítrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na deciliter: decilitrski kozarec ♪
  14.      décimétrski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̄) nanašajoč se na decimeter: decimetrska razdalja / decimetrsko ravnilo ♪
  15.      decizíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven ♪
  16.      déčji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na deco: spomnil se je prizora iz dečjih let / dečji dom nekdaj ustanova za varstvo socialno ali zdravstveno ogroženih otrok ♪
  17.      déčla  -e ž (ẹ̄) nar. dekle: nevesta je bila imenitna dečla / imel je že svojo dečlo ♪
  18.      dédčevski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dedce: dedčevsko govorjenje / ekspr. ti dedec dedčevski! ♪
  19.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
  20.      dédinja  -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo; edina dedinja hiše ♪
  21.      dédiščinski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dediščino: dediščinski davek; dediščinska pravda, tožba ♪
  22.      dédnopráven  -vna -o prid. (ẹ̄-ā) nanašajoč se na dedno pravo: dednopravna pogodba; dednopravno razmerje razmerje, nastalo na podlagi dedovanja ♪
  23.      dédnost  -i ž (ẹ̄) 1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti 2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola ♪
  24.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
  25.      dédnozakúpen  -pna -o prid. (ẹ̄-ȗ) nanašajoč se na dedni zakup: dednozakupna kmetija ♪

   2.406 2.431 2.456 2.481 2.506 2.531 2.556 2.581 2.606 2.631  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA