Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (231-255)



  1.      postiln  -a m (ọ̑) nekdaj voznik poštne kočije: postiljon je z rogom naznanil prihod
  2.      postilnski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na postiljone: nosil je postiljonsko čepico / postiljonski voz
  3.      Potjomkinov  gl. Potemkinov
  4.      povsódpričučnost  -i ž (ọ̑-ọ́) rel. dejstvo, da je Bog povsod pričujoč: božja povsodpričujočnost; pren., ekspr. njena vsevednost in povsodpričujočnost
  5.      právšnjost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnjega: pravšnjost kroja, obleke / dvomiti o pravšnjosti koga za določeno nalogo / knjiž. v svojih pesmih je iskal pravšnjost resničnost
  6.      preh  medm. () star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil
  7.      prej  tudi prej medm. (; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj
  8.      prekati  tudi prejokáti -am, in prekati tudi prejokáti -čem dov., prekajte tudi prejokájte in prečite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prekan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno
  9.      prejokováti  -újem nedov.) star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure
  10.      pričuč  tudi pričuč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ọ́) 1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku ∙ publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala 2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi
  11.      pričučnost  -i ž (ọ́) knjiž. navzočnost: moti jih njegova pričujočnost; ni se zavedal očetove pričujočnosti / v pričujočnosti neznanca ni mogel govoriti ∙ knjiž. pričujočnost duha prisebnost
  12.      prikati  tudi prijokáti -am, in prikati tudi prijokáti -čem dov., prikajte tudi prijokájte in pričite (ọ́ á ọ́) jokaje priti: otrok je ves prestrašen prijokal domov ∙ ekspr. na svet je prijokal v porodnišnici rodil se je v porodnišnici
  13.      prótišpijonáža  -e ž (ọ̑-) knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo
  14.      ran  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov
  15.      ranec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci
  16.      rajoníranje  -a s () glagolnik od rajonirati: rajoniranje mesta / rajoniranje kmetijske proizvodnje
  17.      rajonírati  -am dov. in nedov. () publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto ♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti področja za vinogradništvo, živinorejo
  18.      rajonizácija  -e ž (á) publ. razdelitev na rajone: rajonizacija države, mesta ♦ agr. rajonizacija kultur, živinoreje določitev področij za kulture, živinorejo
  19.      ranski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.: pog. prišel je rajonski
  20.      razkati se  tudi razjokáti se -am se, in razkati se tudi razjokáti se -čem se dov., razkajte se tudi razjokájte se in razčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razkan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane
  21.      rebeln  -a m (ọ̑) zastar. upor: pripravljati rebeljon / dvigniti rebeljon
  22.      rejon  in rayon -a [ren injon] m (ọ̑; ẹ̑) tekst. preja iz neskončno dolgih viskoznih vlaken: izdelovati rejon
  23.      rjovênje  -a s (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja
  24.      rjovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: leopard je grozeče rjovel; rjovel je kot lev // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: motor je rjovel / letala so rjovela nad mestom zelo hrupno letela 2. slabš. zelo kričati: rjovel je in divjal po sobi / rjoveti na vse grlo / vse vas bom nagnal, je rjovel 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: na morju je rjovel vihar / v deželi je rjovela vojna rjové: volkova sta rjove planila drug na drugega rjovèč -éča -e: žival je rjoveč bežala; rjoveči levi; prim. rjuti
  25.      samosvôjost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samosvojega človeka: samosvojost in neprilagodljivost / samosvojost drame; samosvojost jezika / samosvojost pesnice je v tem, da je do vseh iskrena posebnost; samosvojost njunih spoznanj / narodna samosvojost neodvisnost, samostojnost

   106 131 156 181 206 231 256 281 306 331  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA