Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (2.306-2.330)


  1.      čì  medm. (ȉ) posnema glas jerebice ali nekaterih drugih ptic: či či či, se sklicujejo jerebice ♪
  2.      číba  -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: naše čibe pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) čiba, na, na, čiba ♪
  3.      číbuk  -a m (ȋ) v orientalskem okolju pipa z dolgo cevjo: prižgati čibuk; pijeta kavo in kadita iz dolgih čibukov ♪
  4.      čìč  číča m (ȉ í) nar. sedenje: čič za pečjo ∙ preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja ♪
  5.      číča  -e m (ȋ) v južnoslovanskem okolju starejši znan moški; stric: čiča Jovan / stari čiča je še dolgo gledal za sinom ♪
  6.      číčka  -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., v zvezi čička (in) čačka čačka: težko prebira otroške čičke in čačke / dostavil je svojo čičko čačko / knjiž. prepirajo se za svoje čičke in čačke ♪
  7.      číčki  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Čiče: čički dialekt / čičko ozemlje ♪
  8.      čílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Čile: čilsko pristanišče ♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo ♪
  9.      čím  in čim prisl. (ȋ) s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd. ♪
  10.      čímža  -e ž (ȋ) 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem ♪
  11.      čímžen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati ♪
  12.      činéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče: boben in činele; zdaj zazvenijo činele / udaril je na činelo ♪
  13.      číniti  -im nedov. (ȋ ȋ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno ♪
  14.      činóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov ♪
  15.      čípkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čipkarje ali čipkarstvo: čipkarski sukanec; čipkarska obrt, šola, zadruga ♦ tur. čipkarski dan prireditev s čipkarskim tekmovanjem in razstavo ♪
  16.      číra čára  medm. (ȋ-ā) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: čira čara, že ga ni več ♪
  17.      čiribírščina  -e ž (ȋ) ekspr., redko jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino ♪
  18.      čiríčkati  -am nedov. (ȋ) redko čirikati: murenčki neugnano čiričkajo ♪
  19.      čiríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od čirikati: jerebice se sklicujejo s čirikanjem; enakomerno čirikanje čričkov in kobilic ♪
  20.      čiríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čiri: črički, murni čirikajo; ptice veselo čirikajo in pojejo ♪
  21.      číslati  -am nedov. (ȋ) raba peša prisojati komu vrednote; ceniti: vsi ga čislajo in spoštujejo; čislajo ga zaradi njegove vestnosti / visoko čisla klasike // star., v zvezi z za imeti za, šteti za: njegovo knjigo sem čislal za mojstrovino; čislati se za svobodomisleca číslan -a -o: čislan učenjak; lanene tkanine so zelo čislane ♪
  22.      číslo  -a s (ȋ) 1. zastar. število, številka: precejšnje čislo pisarjev / tiskovne pomote v zadnjem Zvonovem čislu 2. nav. mn., star., v zvezi biti, imeti v čislih ceniti, spoštovati: zadovoljna je bila, da je njegovo ime tako v čislih; zelo ga imajo v čislih ♪
  23.      číst  -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica ● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto ◊ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden ♦ gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto ♪
  24.      čistílnica  -e ž (ȋ) 1. podjetje ali delavnica za čiščenje oblek: odnesti obleko v čistilnico; kemična čistilnica // obrat za čiščenje v tovarni: livarska čistilnica; čistilnica bombaža / čistilnica nafte, sladkorja rafinerija 2. stroj za čiščenje žita: imajo čistilnico in slamoreznico ♪
  25.      čistílo  -a s (í) 1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje 2. redko zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo ♪

   2.181 2.206 2.231 2.256 2.281 2.306 2.331 2.356 2.381 2.406  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA