Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (226-250)


  1.      pojokávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih jokati: ženska je tiho pojokavala / kako se je moglo to zgoditi, je pojokavala jokajoč govorila / ekspr. pojokavati za starimi časi žalovati ♪
  2.      pojókcati  -am dov. (ọ̑) otr. pojokati: ob materinem odhodu je komaj pojokcal ♪
  3.      poldrúgmilijónski  -a -o [u̯d] prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na milijon in pol: poldrugmilijonski narod; poldrugmilijonsko mesto ♪
  4.      pólmilijónski  -a -o [u̯m] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na pol milijona: polmilijonska armada; polmilijonsko mesto / polmilijonsko predplačilo ♪
  5.      porcijón  -a m (ọ̑) nižje pog. porcija: naročil je porcijon golaža ♪
  6.      postiljón  -a m (ọ̑) nekdaj voznik poštne kočije: postiljon je z rogom naznanil prihod ♪
  7.      postiljónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na postiljone: nosil je postiljonsko čepico / postiljonski voz ♪
  8.      Potjomkinov  gl. Potemkinov ♪
  9.      povsódpričujóčnost  -i ž (ọ̑-ọ́) rel. dejstvo, da je Bog povsod pričujoč: božja povsodpričujočnost; pren., ekspr. njena vsevednost in povsodpričujočnost ♪
  10.      právšnjost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnjega: pravšnjost kroja, obleke / dvomiti o pravšnjosti koga za določeno nalogo / knjiž. v svojih pesmih je iskal pravšnjost resničnost ♪
  11.      prejòh  medm. (ȍ) star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil ♪
  12.      prejòj  tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj ♪
  13.      prejókati  tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
  14.      prejokováti  -újem nedov. (á ȗ) star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure ♪
  15.      pričujóč  tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) 1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku ∙ publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala 2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi ♪
  16.      pričujóčnost  -i ž (ọ́) knjiž. navzočnost: moti jih njegova pričujočnost; ni se zavedal očetove pričujočnosti / v pričujočnosti neznanca ni mogel govoriti ∙ knjiž. pričujočnost duha prisebnost ♪
  17.      prijókati  tudi prijokáti -am, in prijókati tudi prijokáti -jóčem dov., prijókajte tudi prijokájte in prijóčite (ọ́ á ọ́) jokaje priti: otrok je ves prestrašen prijokal domov ∙ ekspr. na svet je prijokal v porodnišnici rodil se je v porodnišnici ♪
  18.      prótišpijonáža  -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo ♪
  19.      rajón  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov ♪
  20.      rajónec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci ♪
  21.      rajoníranje  -a s (ȋ) glagolnik od rajonirati: rajoniranje mesta / rajoniranje kmetijske proizvodnje ♪
  22.      rajonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto ♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti področja za vinogradništvo, živinorejo ♪
  23.      rajonizácija  -e ž (á) publ. razdelitev na rajone: rajonizacija države, mesta ♦ agr. rajonizacija kultur, živinoreje določitev področij za kulture, živinorejo ♪
  24.      rajónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.: pog. prišel je rajonski ♪
  25.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA