Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (22.431-22.455)


  1.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȋ-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  2.      štíristránski  -a -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na štiri strani: štiristransko nadzorstvo nad volitvami ♦ les. štiristranski skobeljnik skobeljnik za skobljanje s štirih strani hkrati ♪
  3.      štírivpréžen  -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja ♪
  4.      štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
  5.      štókavski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje ♪
  6.      štórija  -e ž (ọ́) pog. 1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame 2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija // doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec ● ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo ♪
  7.      štórja  -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo ♪
  8.      štorkljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi // hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter štorkljáje: štorkljaje so šli po stopnicah štorkljajóč -a -e: štorkljajoč iti; na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki; vrsta štorkljajočih ljudi ♪
  9.      štórkljin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na štorklje: dolge štorkljine noge / štorkljini mladiči / štorkljino gnezdo ♪
  10.      štrájkati  -am nedov. (ȃ) pog. stavkati: delavci štrajkajo ∙ pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti ♪
  11.      štramljè  -éta m (ȅ ẹ́) nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje ♪
  12.      štrébar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar ♪
  13.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
  14.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo ♪
  15.      štríhati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata ● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  16.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  17.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda ♪
  18.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  19.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko ♪
  20.      študènt  -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent ♪
  21.      študêntovski  in študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na študente: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis študentski / študentovska mladina ♪
  22.      študêntski  in študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis ♪
  23.      štúdij  -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj; podiplomski, specialistični študij; študij ob delu ∙ ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje ♦ šol. študij na drugi stopnji do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi 2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin ♪
  24.      štúdija  -e ž (ú) 1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi 2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija ◊ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi ♪
  25.      štúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine ♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati ♪

   22.306 22.331 22.356 22.381 22.406 22.431 22.456 22.481 22.506 22.531  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA