Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (22.081-22.105)



  1.      šampánjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve
  2.      šampiónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šampione: šampionska forma / doseči šampionski naslov naslov prvaka
  3.      šantán  -a m () v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki
  4.      šàp  medm. () izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
  5.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
  6.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
  7.      šapirográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
  8.      šápniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
  9.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakovgastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave
  10.      šárast  -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo
  11.      šárati 1 -am nedov. () zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo
  12.      šárati 2 -am nedov.) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
  13.      šáren  -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika
  14.      šarlatán  -a m () slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
  15.      šarlatánski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
  16.      šarnírski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  17.      šártka  -e ž () nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
  18.      šasíja  -e ž () teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila: zamenjati šasijo; številka šasije; šasija in karoserija
  19.      šášje  -a s () bot. več šašev, šaši: ti ptiči gnezdijo v šašju // stebla šašev: pastirski plašči iz šašja
  20.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  21.      šatúlja  -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
  22.      šávsati  -am nedov. () hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
  23.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
  24.      ščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] nedov., ẹ́) 1. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: lastovke ščebetajo; na strehah so ščebetali vrabci; ob nevihti sinice nemirno ščebetajo / otročiček že ščebeta 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ženske so ščebetale o tem, kar se je zgodilo ščebetáje: lastovke so ščebetaje obletavale zvonik; otroci so se vračali domov, veselo ščebetaje ščebetač -a -e: ščebetajoče sinice na vrtu
  25.      ščebljáti  -ám [tudi čǝb] nedov.) čebljati: dekleta so živahno ščebljala / lastovke ščebljajo ščebljáje: otroci so se veselo ščebljaje vračali domov

   21.956 21.981 22.006 22.031 22.056 22.081 22.106 22.131 22.156 22.181  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA