Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (2.151-2.175)
- cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti ● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti ♪
- cvetívost -i ž (í) knjiž. lastnost cvetivega: v parkih gojijo rože z bujno in dolgotrajno cvetivostjo ♪
- cvétje -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor ♪
- cvetličárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja ♪
- cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah ♪
- cvetníca -e ž (í) nar. zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja ♪
- cvétnik -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva 2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic 3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje ♪
- cvetnonedéljski -a -o [tudi vǝt] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare ♪
- cvetónka -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke ♪
- cvétovec -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce ♪
- cvičáti -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami ♪
- cvíčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev ♪
- cvíčkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost ♪
- cvíker tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje ♪
- cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
- cvinglijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
- cvírnati -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
- cvokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
- cvrčáti -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪
- cvréti cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ȅ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku ♪
- cvŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu ♪
- cvrketáti -ám nedov. (á ȃ) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku ♪
- cvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu ♪
- cvrkotáti -ám nedov. (á ȃ) cvrkutati: sinice cvrkotajo / pod stropom je cvrkotala brleča svetilka / okoli nje so cvrkotale krogle ♪
- cvrkútati -am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza ♪
2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251