Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jo (20.281-20.305)


  1.      skakljáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od skakljati: skakljaji živalic / narediti nekaj skakljajev 2. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: za skakljaj oddaljen ♪
  2.      skakljáti  -ám nedov. (á ȃ) lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno teče skakljáje: skakljaje se približati skakljajóč -a -e: skakljajoča hoja ♪
  3.      skála 1 -e ž (á) 1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale // mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah 2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala; odvaliti, premakniti skalo; s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala 3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala 4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst ● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelo ◊ petr. bele kredne skale ♪
  4.      skála 2 -e ž (á) 1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala 2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev ◊ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji; muz. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala ♪
  5.      skaláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skalaše: član skalaškega kluba / skalaška smer plezalna smer ♪
  6.      skálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini ♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris skálno prisl.: bil je skalno trden, odločen ♪
  7.      skálen 2 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala2: skalna razdelitev ♪
  8.      skalíti 1 -ím dov., skálil (ȋ í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen ♪
  9.      skalnják  tudi skálnjak -a m (á; ȃ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak ♪
  10.      skálovec  -vca m (á) bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria ♪
  11.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja ♪
  12.      skalpél  -a m (ẹ̑) nož za operacije: vrez s skalpelom ∙ ekspr. umrl je pod skalpelom med operacijo ♪
  13.      skalpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani ♪
  14.      skandinávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križanke ♦ zool. skandinavski postrušnik ♪
  15.      skandírati  -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
  16.      skápati  -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati ♪
  17.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
  18.      skávsati se  -am se dov. (ȃ) ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi // slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo ♪
  19.      skávtski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma ♪
  20.      skáza  -e ž (ȃ) ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelke ● star. bradavica ji dela skazo jo kazi ♪
  21.      skazováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto ● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati ♪
  22.      skèdenjski  -a -o [kǝdǝn] prid. (ǝ̀) nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ ♪
  23.      skelét  -a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet 2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet 3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; žarg. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu ● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan ◊ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje ♪
  24.      skeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč ♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča ♪
  25.      skeléti  -ím [kǝl in kel] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči // ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše ∙ ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti ♪

   20.156 20.181 20.206 20.231 20.256 20.281 20.306 20.331 20.356 20.381  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA