Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jo (19.581-19.605)
- rúšnat -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica ♪
- rúta 1 -e ž (ú) 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo / naglavna ruta // kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta 2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta ● star. povezati obleko v ruto v culo ♪
- rutína -e ž (ȋ) 1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom: imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino 2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu: poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine ♪
- rutinêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na rutinerje ali rutinerstvo: rutinerski birokrat / rutinerske razvade glasbenikov / rutinerska opravila rutinska rutinêrsko prisl.: rutinersko opravljati delo ♪
- rutínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rutino: rutinsko prevajanje / rutinski članki, filmi; rutinska risba / režija bi morala biti bolj rutinska tehnično dovršena / rutinski poleti vojaških letal; rutinski zdravniški pregled; rutinsko delo / rutinska popravila navadna, vsakdanja rutínsko prisl.: te laboratorijske preiskave potekajo rutinsko ♪
- ržén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka ∙ star. rženi cvet junij ♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži ♪
- sáblja -e ž (ȃ) 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne // dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja ● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se ◊ agr. nož za razrezovanje grud ♪
- sabljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju ♪
- sabljáti -ám nedov. (á ȃ) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami ♪
- sabotážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
- sabotêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na saboterje: saboterska skupina / sovražno in sabotersko delo, delovanje ♪
- sád -ú m, prvi pomen stil. sád -a (ȃ) 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki 2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledica ● ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke partizanom zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je
najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna ♪
- sáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh.
sadna centrifuga ♪
- sádež -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje ◊ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo ♪
- sadílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sajenje: delati luknje s sadilnim klinom; sadilni stroj / kopati sadilne jame za drevesa ♪
- sadístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sadizem: sadističen užitek; sadistično nagnjenje; imel je sadistično veselje mučiti jetnike / sadistični umor sadístično prisl.: sadistično ubijati ♪
- sadíti -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste ♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko 2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil sajèn -êna -o: nagosto sajena koruza ♪
- sadítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja ♪
- sadjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sadjarje ali sadjarstvo: sadjarsko delo / sadjarska škropilnica, žaga; sadjarske škarje / sadjarsko društvo / sadjarski in vinorodni kraji ♪
- sádrast -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sadro: tu je zemlja sadrasta in slana / sadrasti kipi mavčni ♪
- safári -ja m (ȃ) tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; neskl. pril.: obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi ♪
- sáfianast tudi safiánast -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje ♪
- sáfianski tudi safiánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na safian: safianska torbica / safiansko usnje ♪
- safíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na safir: safirna gramofonska igla / safirno nebo safírno prisl.: safirno moder ♪
- ságov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago ♦ bot. sagova palma sagovec ♪
19.456 19.481 19.506 19.531 19.556 19.581 19.606 19.631 19.656 19.681